Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Kajagoogoo
Založba: EMI Records
Izid: year
Trajanje: 40:03
Ocena: 4/5
Nekako je ironično, da so britanski novovalovski heroji Kajagoogoo svoj tretji in vrsto let tudi zadnji studijski album »Crazy Peoples Right to Speak« posneli med bivanjem v ZDA, saj tam še dandanes veljajo za nekakšne poprockovske ‘muhe enodnevnice’, glede na to, da je bil v Ameriki njihov edini zares veliki hit samo skladba »Too Shy«. Poleg tega je edini član Kajagoogoo, katerega bi povprečen Američan, ki je odraščal v osemdesetih, verjetno znal poimensko imenovati kultni pevec Limahl, pa čeprav ta v času nastanka »Crazy Peoples Right to Speak« že dve leti ni bil več njihov član. Kajagoogoo oziroma Kaja, kot so se tedaj imenovali, da bi Američani lahko lažje izgovorili njihovo ime, so se nahajali v situaciji, ko je njihov komercialni uspeh naglo kopnel, s čimer pa si preostala trojica, potem, ko jih je leta 1984 zapustil bobnar Jez Strode, ni pretirano belila glav. Strodeja je zamenjal priložnostni bobnar Dave Mattacks, dolgoletni član legendarnih folkrockerjev Fairport Convention, kar je njihovi zvočni podobi celo koristilo.
Nick Beggs, pevec in basist/igralec Chapman sticka, ki je band na prejšnjem albumu, odličnem »Islands« (1984), popeljal v artrockovske vode, je na »Crazy Peoples Right to Speak« nekako želel ohraniti ravnovesje med sintpopom in art rockom, kar pomeni, da je imel band še vedno voljo za kovanje radijskih hitov, pa tudi za nekatere bolj eksperimentalne zvočne podvige. »Crazy Peoples Right to Speak« sicer ni dosegal sofisticiranosti in eksperimentalne narave predhodnika, vendar je kljub temu vseboval nekaj nadvse zabavnih dosežkov. Že otvoritvena skladba, ki se odpre z barvitimi sintetizatorskimi teksturami in neobičajno temperamentnimi kitarskimi pasažami, katere podpirajo Beggsove markantne in specifične bas linije, ponudi lep vpogled v to, kje se je band zvokovno nahajal v tistem obdobju. Sramežljivi elementi dance glasbe so prepredeni s subtilnimi ritmičnimi niansami, medtem ko band lepo demonstrira svojo sposobnost za ustvarjanje hipnotičnih refrenov.
S sintpop zimzelenom »Shouldn’t Do That« na katerem zavlada nepopisna romantika so Kaja ustvarili svoj poslednji hit, čeprav ob izidu še zdaleč ni bil tako popularen kot je to veljalo za nekatere njihove zgodnje dosežke. Izrazito nostalgični refren je položen na melodične sintetizatorske strukture, medtem ko elektronski ritmi ves čas zagotavljajo igrivo vzdušje. Beggsov karizmatični vokal lepo skrbi, da je ta sarkastično obarvana ljubezenska izpoved odpeta z izjemnim žarom. Na »Your Appetite«, še enemu sintpop dosežku z dobrim hit potencialom, se lahko prvič na albumu izraziteje sliši smisel banda za vpletanje jazzovskih ritmičnih vplivov na melodični osnovi. Beggs, veliki inovator na Chapman sticku, tu demonstrira nekaj nadvse zabavnih linij, medtem ko kitarist Steve Askew navduši s kratko, a duhovito kitarsko solažo. Dejstvo je, da je Askew z vsakim naslednjim Kajagoogoo albumom kot kitarist postajal čedalje bolj pogumen in začel vse bolj prihajati v ospredje.
»Rivers« vsebuje serijo barvitih tolkalnih vzorcev v režiji gostujočega tolkalista Louisa Jardima, medtem ko je osrednji, simfonično usmerjeni aranžma na čelu z mogočnim refrenom prava poslastica za vse gurmane. Zvok sintetizatorjev v režiji Stuarta Croxforda Nealea je postajal vse bolj sofisticiran, pri čemer je bilo vse manj zanašanja na tipične elektronske klišeje osemdesetih. Izrazito novoromantično zasoljeni »Sit Down And Shut Up«, kjer Beggs demonstrira sposobnost za doseganje nekaterih višjih vokalnih leg, je prepreden z nagruvanimi bas linijami in dance ritmičnim utripom, medtem ko neobičajno priostrene kitarske pasaže poskrbijo za vsesplošno ambientalno energičnost. »Afraid Of You« je na račun večje vsebnosti dinamičnih kitarskih fraz precej bolj rockersko usmerjena stvaritev kot je bilo to sicer običajno za Kajagoogoo, čeprav sintetizator zagotavlja prepoznavne ambientalne finese, medtem ko Beggsov vokal vedno znova navdušuje s svojo karizmo in izpovedno močjo.
Nadvse zabavni »Jigsaw«, še eno sarkastično-romantično sporočilo, kjer se lahko na račun zaključnih kitarskih harmonij nazorno sliši izjemni napredek Stevea Askewa, bi se lahko označilo za nesojeni hit, saj ga zaznamuje odličen, skorajda magični refren. Tu Beggsu pri spremljevalnih harmonijah izdatno pomagata oba kompanjona, pa tudi gostujoči ženski pevki, kar še dodatno pripomore k stvaritvi izrazito nostalgične atmosfere. »Fear Of Falling«, kjer dominirajo Beggsove melodične bas linije in ‘povoščene’ sintetizatorske teksture, je prežet z nonšalantno atmosfero, ki bo marsikaterega poslušalca še dandanes v duhu z lahkoto preselila nazaj v osemdeseta. Krajša inštrumentalna sekcija nakaže željo po artrockovskih podvigih, ki pa na »Crazy Peoples Right to Speak« ves čas nekako ostajajo v ‘drugem planu’.
»Charm Of a Gun«, še en nesojeni pop hit, vsebuje eterične aranžmaje in igrive ritmične okraske, ki se dobro dopolnjujejo s ciničnim besedilom. Askew s krajšo kitarsko solažo vnese tudi nekaj blues melosa, medtem ko dominanti zvok sintetizatorjev uspešno utira pot melodičnemu refrenu, kateremu se na odličen način v zaključku pridruži še spremljevalni ženski vokal. Zaključna ljubezenska balada »You Really Take My Breath Away« s svojim melanholičnim vzdušjem kar dobro povzame zaključek neke ere in slovo banda s scene, ki je sledilo že kmalu potem, ko se je album znašel na prodajnih policah.
»Crazy Peoples Right to Speak« je dokazoval, da je bilo znotraj Kaja glasbenega kolektiva še vedno dovolj moči za zanimive podvige, izven konvencionalnih novovalovskih smernic, zato je bila velika škoda, da je band po izidu albumu razpadel in se (v originalni postavi) združil šele leta 2008.
Zasedba
Nick Beggs – vokal, bas kitara, chapman stick, tolkalaSteve Askew – kitara, spremljevalni vokal
Stuart Croxford Neale – sintetizator, spremljevalni vokal, programiranje bobnov
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Dave Mattacks – bobni
Louis Jardim – tolkala
Michael Thompson – kitara
Annie McCaig – spremljevalni vokal
Lezlee Cowling – spremljevalni vokal
Produkcija
Ken Scott
Seznam skladb
1. Do I
2. Shouldn’t Do That
3. Your Appetite
4. Rivers
5. Sit Down and Shut Up
6. Afraid of You
7. Jigsaw
8. Fear of Falling
9. Charm of a Gun
10. You Really Take My Breath Away
