Avtor: Rok Klemše
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: klub Močvara / Zagreb / Hrvaška
Datum koncerta: 09.07.2009
Število obiskovalcev: 350
Cena karte: 120,00HRK / 140,00HRK
Ko sem prvič slišal kultno ploščo Focus, ki je za vedno spremenila žanr tehničnega oz. progresivnega metala in vplivala ne lepo število bendov, in si opomogel od začetnega šoka, sem si rekel, da ta bend preprosto moram videti. Žal v tistem času ni bilo mogoče, saj so legendarni Američani Cynic razpadli kmalu po izdaji tega albuma, oziroma se preoblikovali v Portal (ter tudi Gordian Knot). Od leta 1994 je preteklo mnogo vode in v tem času je kitarist in vokalist zasedbe pisal glasbo tudi za TV oddaje, z izveserijskim bobnarjem pa sta ustanovila progresivni rock bend Aeon Spoke. Možnost, da se dalo Cynic še kdaj videti v živo je bila žal tako zelo majhna. A v vsesplošnem trendu vnovičnega združevanja rzapdlih bendov so se pred dobrima dvema letoma vrnili tudi Cynic. Sprva le za nekaj “reunion” koncertov, a prerojena in energična zasedba je hitro posnela še pravi “comeback” album, odlično sprejeti Traced in Air. Želja se mi je le izpolnila in Cynic sem imel priložnost videti kot predskupino Opeth lanskega decembra. In ko Cynic enkrat vidiš v živo hočeš še in še in še in še… Turneja je Cynic zopet odnesla po stari celini in ustavili so se v zagrebški Močvari. Te priložnosti pa se nikakor ni smelo zamuditi!
Hrvati so nam tokrat ponudili dve predskupini in, če se rahlo obregnem ob predskupini na nedavnem koncertu Kanadčanov Quo Vadis v Sisaku, je bila izbira v Zagrebu mnogo boljša. Kot prvi je na oder tako stopil domači inštrumentalni trio Eigenschaft. Stanislav, Viktor in Vladimir so lani izdali svoj prvenec na katerega so ujeli riffovsko divjanje, kitarsko soliranje ter kaotično bombardiranje ritem sekcije in točno to so nam v slabe pol ure tudi predstavili. Fantom je bilo na roko pisano dobro ozvočenje in lepo je bilo slišati vsako tretjino progresivne metal trojice. Eigenschaft lahko na hitro označimo kot nekoliko lažjo verzijo mojstrov Blotted Science in kljub temu, da gre “le” za inštrumentalno trojko fantje lahko ponudijo veliko – zanimiv, pester, razgiban in dinamičen prog metal, ki ne zlepa ne postane dolgočasen!
Naslednje pol ure so si odrezali še eni domačini, Forlorn Legacy. Vokalista zasedbe Darka Etingerja smo lahko na lanski Metal Manii videli z njegovim drugim bendom Infernal Tenebra, tokrat pa se je Darko predstavil s svojo prvo in najstarejšo skupino. Bend je na točno istem mestu, v Močvari, lansko leto zaključil svojo kariero, za mesto predskupino pa so se Forlorn Legacy “blitzkrieg” reformirali za ta ekskluziven nastop. Hrvati so od začetka obstoja leta 1995 nanizali štiri demo posnetke, leta 2004 pa izdali svoj prvenec Paths of Insanity. Levji delež odigranih komadov je tako prihajal prav s prvenca. Bend je bil kljub daljši odsotnosti z odrov uigran in suveren, odličen kontakt s publiko pa vzdrževal predvsem Darko. Žal pa je nastop pokvarilo obupno ozvočenje, ki je hreščalo in piskalo kot za stavo in komade je bilo na trenutke prav težko prepoznati. V živo so Forlorn Legacy v dobre pol ure preleteli svoj material, ki je v hitrejših delih navdihnjen predvsem z gothenburškim zvokom melodičnega death metala a la In Flames in At The Gates, v počasnejših delih pa zasedba vmeša prijeme tehničnega death metala. Lahko bi se odločili le za Darkove vokale, saj nežen čist glasek kitarista Marizze refrene prej kot ne pokvari, a Forlorn Legacy so pripravili kvaliteten nastop in želim ji, da ta ni bil zares ekskluziven.
Nato pa smo končno dočakali trenutek, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali. Roadiji so na obeh straneh odra raztegnili ogromna praporja z bitjem z naslovnice Traced in Air, ki je nezmotljiva podoba izrednega umetnika Roberta Venose, ki je ustvaril že nepozabne grafike kultnega albuma Focus. Tehniki so na oder znosili še zadnje kose opreme, zlahka se je oko ustavilo na kitarskem efektu Paula Masvidala, za katerega bi rabil že orožni list, napetost pa je le še rasla ko si se zavedel, da se bo čez nekaj trenutkov za bobnarski set usedel še veliki Sean Reinert. Jasno se je publiki strgalo, ko je na oder prikorakal Cynic četverec in za pozdrav izbral uvodni komad z nove plošče, Nunc Stans. Že uvod je vzpostavil popolno atmosfero Cynic koncerta, ki te odpelje nekam v neznane sfere eteričnega k temu pa je še kako pripomogel fantastičen zvok, ki je bil tako dober, da si zlahka pozabil, da si na živem koncertu temveč v zaprti sobi s slušalkami na glavi in ploščo v predvajalniku. A Cynic so v živo še bolj magični in videti ta legendaren bend v živo je nepozabna izkušnja. Kvaliteta je bila pri Cynic vedno pred kvantiteto in čeprav je Traced in Air dolg le 35 minut ponudi mnogo več kot eno in več urni opusi drugih bendov. Skozi stopinje v zraku nas je tako popeljal še The Space For This in Evolutionary Sleeper, nato pa se je fokus izostril v leto 1993 na prvenec skupine, s komadom Celestial Voyage. Učinkovite projekcije so se izvrstno ujemale s podobo Cynic, ob genialnih riffih si hipoma zaplaval nekam drugam. Paul je odlično povezoval program in opazno izboljšal vokal, kar je opazno pri novih komadih, s Focus komadi pa nas je spomnil na legendarni vokoder, ki je še danes najtežje osvojljivi del prvenca. Če te transcendetalni, počasnejši in ambientalni deli komadov popeljejo v nove svetove pa te po Paulovih besedah “headbanger” klasika Uroboric Forms pribije na trdna tla. Predvsem ko usta odpre odlični kitarist Tymon Kruidenier, ki poleg tega, da brez sramu in zlahka stopi v škornje Jasona Gobela, ki je kitaro igral v prvi inkarnaciji Cynic, skrbi še za brutalni del Cynic, odlične growle namreč. Ki zvenijo kot, da bi pravkar prileteli iz ust Tonyja Teegardena , ki je krulil na Focusu! V sanje nas je pahnila inštrumentalna klasika Textures pri kateri se je na bas kitari z dihjemajočo solažo Seana Malona izkazal session basist Robin Zielhorst, in nas na oblakih ujčkala misteriozna Adam’s Murmur. Pestro mešanje materiala s Focusa in Traced in Air je lepo pokazalo, da je bil material na Focus agresiven, surov, a hkrati prekleto drzen in eksperimentalen, Traced in Air komadi pa spolirani, čistejši in logičen korak naprej. Prava evolucija zvoka! A, prav vseeno je v katerem obdobju se dotaknete Cynic, saj je prav vsak trenutek tega benda genialen. In ko v živo v celoti slišiš tako Focus kot Traced in Air se ne moreš načuditi vsemu kar predstavljajo Cynic. Unikatno koncertno izkušnjo, glasbeno drznost, ki ne pozna komformizma in metal v jedru meša tako z jazzom, fusionom, progresivnim rockom kot vzhodnjaško filozofijo in podobami ter nenazadnje genialno inštrumentalno četverko, ki dokazuje, da so Cynic še danes ena tehnično najnaprednejših zasedb, ki hodi po naši obli. In kar je najpomembnejše, tega tehničnega znanja ne izpostavlja in na prvo mesto postavlja komad kot tak. In prav vsaka solaža, riff, bas linija ali spektakularno bobnanje nezmotljivega Seana Reinerta najde svoje mesto. Čeprav lahko fantom iz Cynic nadenemo le presežnike pa vedno poskrbijo za fene in si na prav vsakem koncertu vzamejo čas tudi zanje! Ko Cynic z zaključno How Could I sestopijo z odra v tebi ostane občutek polnosti, zadovoljnosti, kot da si pravkar preživel uro v prostoru z bitjem, ki diha in živi le zato, da te napolni z neko nedoumljivo, izvenzemeljsko energijo. To bitje so Cynic!
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista
CYNIC: 1.Nunc Fluens 2.The Space For This 3.Evolutionary Sleeper 4.Celestial Voyage 5.Uroboric Forms 6.Textures 7.Adam’s Murmur 8.The Unknown Guest 9.I’m But a Wave To… 10.The Eagle Nature 11.Sentiment 12.King of Those Who Know 13.Integral Birth 14.Veil of Maya 15.Nunc Stans 16.How Could I
Galerija slik
