Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Blackmore's Night
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Trajanje: 55:02
Ocena: 3.5/5
Candice Night je neverjetna ženska. Da ji uspe legendarnega »moža v črnem« in svoje čase pravega »badass egomanijaka« prevzgojiti v prijaznega in ubogljivega kužka? Tu pač odpovedo vsi principi zdravega razuma in logike. Verjetnost, da veliki Richie zabrenka v A mol in ga izmenjuje z G durom skozi (pozor!!!) priredbo Uriah Heep klasike Lady in Black, je skoraj nična. Očitno pa se čudeži dogajajo. In to prav na novem albumu dua Blackmore’s Night, imenovanem »Dancer and the Moon«. Da vidiš Richieja Blackmorea igrati glasbo Uriah Heep – to je tista vrsta glasbe, ki so jo britanski novinarji v sedemdesetih imenovali »Deep Purple za berače«, je namreč neprecenljiva izkušnja. Nasploh, ko vplete košček znamenite »Blackmorelogije« – tisti rajcljivi i in edinstveno ječavi zvok Fender Stratocaster zvoka v solo ornamentih, ki spomnijo na njegove čase rock pionirstva. Blackmore namreč velja in bo veljal za enega najbolj pomembnih predstavnikov kitarske igre, ki so prelomno vplivali na generacije in trume glasbenikov za njim. Richiejev orjaški ego lahko poklekne. Edino Candice pozna prave prijeme za to.
Blackmore’s Night so v letih delovanja prejeli kopico priznanj. Redni gostje mnogoterih televizijskih in radijskih oddaj, njihove skladbe so nosilne v glasbeni podlagi za film nemške produkcije »Magical Story of the Rings: Die Nibelunger the Ring of the Nibelungs«, vsak album je doslej uspel vskočiti na evropsko oziroma ameriško različico Billboardove »New Age« lestvice najbolje prodajanih albumov, seznam zveličanih dosežkov dua, pa se tu nikakor ne zaključi. Očitno sta našla ključ do obče všečnosti glasbenega izrazoslovja. Le to ostaja tudi na novem albumu vse tisto, kar so Blackmore’s Night povedali že s studijskimi predhodniki.
Renesančno okrancljano zlivanje tradicionalnih folk elementov keltske paradigme z melosem in trubadurskimi dvornimi ritmi srednjega veka. Blackmore je znova svoj izjemen talent za tankočutni plasma neo-klasicizma v kitarski igri vpel tudi v aranžmaje »folk/medieval« osnov. Na to hipoma opozori otvoritvena »I Think It’s Going to Rain Today«, sicer priredba Randyja Newmana, kjer buditeljsko zazrtost skladbe v vzdušju nadgrajujejo prav dodani orkestralni aranžmaji.
Tu so trenutki albuma, kot je denimo Somewhere Over the Sea (The Moon is Shining), kjer prihaja posebej na površje čuteč, brhek in mil glas Candice, ki se kopa v objemu pretanjeno dodanih akustičnih figur spremljave. Skozi tak pletež se proti koncu prikrade v skladbo znameniti Stratocaster zvok črnega moža, ki evocira sentiment legendarnih Rainbow. Enoglasni motiv, ki potegne tudi na vodilni motiv The Temple Of The King omenjenih Rainbow… In glej ga zlomka, Blackmore’s Night so vključili prav priredbo omenjene Rainbow klasike v srednjeveški različici na svoj novi album. Tak občutek proti koncu poudari tudi za domet Blackmore’s Night »rockerska« skladba The Moon Is Shining (Somewhere Over The Sea), kjer se aranžma in vodilni napevi, v kombiniranju z edinstvenostjo hipoma prepoznavnih trikov črnega moža na kitari, že kar osupljivo zbližajo z delom zgodnjih Rainbow.
Skladbe so raznobarvno razmeščene na albumu. Tu so čisti akustični instrumentali, namenjeni kraljevskim zabavam srednjega veka, kot sta Galiard ali Minstrels In The Hall. Nadalje skladbe silno podobne zasnove, le da je vodilna instrumentalna melodija nadomeščena z vokalom Candice (The Spinner’s Tale, The Last Leaf). Potem skladbi, ki si v vodilnih motivih izposojata ruski tradicionalni melos, (naslovna skladba albuma ter Troika). Pri Troiki bi svetoval Candice, da ne vključuje ruskih izrazov v verze, saj deluje »po ameriško« odpeta ruščina na uho odbijajoče. Album zaključi impozantni instruemntal Carry On… Jon. Richie Blackmore v njem opozori s svojo izjemno mehkobo, edinstvenim prijemom, ki ga je nemogoče preslišati ali slučajno zamenjati s prijemom kakega drugega kitarista, da ostaja velemojster svojega posla.
Blackmore’s Night ostajajo tudi z novim albumom v svoji predvidljivo prepoznavni glasbeni špuri. Tu so doma in tu so večini najbolj všeč. »Dancer And The Moon« ne prinaša ničesar še neslišanega, neznanega, nepreizkušenega. Blackmore’s Night imajo to srečo, da so si v poplavi skupin, ki se preizkušajo v podobni žanrski sferi, izbojevali posebno mesto na sceni. Vzdržujejo prepoznaven zvok in izrazni karakter, od katerega pač ne odstopajo niti za ped. Ker gre za kombinacijo velikih glasbenih talentov, kakovosti novemu izdelku nikakor ne gre oporekati. Le občasni pretirani samorepeticiji, kar pa je seveda povezano tudi z elementarno obsodbo na omejeni ozko izrazni diapazon, ki ti ga ponuja tradicionalni keltski folk melos in trubadursko pobrenkavanje. Kakorkoli, fani Blackmore’s Night bodo več kot zadovoljni z vsebino albuma »Dancer and the Moon«.
Zasedba
Ritchie Blackmore- kitara, Nickelharpe, Mandola, Hurdy Gurdy, Tamburin
Candice Night- vokal, spremljevalni vokal, renesančne in srednjeveške piščali
SODELUJOČI GLASBENIKI:
Bard David Of Larchmont – klaviature, spremljevalni vokal
Lady Kelly Dewinter – spremljevalni vokal, rog
Earl Grey Of Chimay – bas kitara, kitara
The Scarlet Fiddler – violina
Troubador Of Aberdeen- tolkala
Produkcija
Richie Blackmore
Seznam skladb
1. I Think It’s Going To Rain Today
2. Troika
3. The Last Leaf
4. Lady In Black
5. Minstrels In The Hall
6. Temple Of The King
7. Dancer And The Moon
8. Galliard
9. The Ashgrove
10. Somewhere Over the Sea (The Moon is Shining)
11. The Moon is Shining (Somewhere Over the Sea)
12. The Spinner’s Tale
13. Carry On… Jon
