David Cross: Crossing the Tracks

0 47

»Crossing the Tracks« je bil pogumen podvig in povsem netipičen album za Crossovo dosedanjo samostojno kariero, ki bo, po začetni morebitni zadržanosti zaradi nekaterih nepričakovanih potez, verjetno všeč večini njegovih privržencev

Datum izida: 22.07.2018
Založba: Purple Pyramid
Produkcija: Jürgen Engler
Trajanje albuma: 53:30
Ocena: 9/10

Angleški multiinštrumentalist David Cross, najbolj znan kot nekdanji član progrockovskih titanov King Crimson, je bil v letu 2018 dejaven kot še nikoli prej v svoji samostojni karieri, saj je posnel kar dva studijska albuma. »Another Day« je bil posnet v sodelovanju z nekdanjim Van der Graaf Generator saksofonistom/flavtistom Davidom Jacksonom. »Crossing the Tracks« pa je popoln, nekoliko nenačrtovan, solo dosežek, kjer Davidove mojstrovine na violini pridejo do širšega izraza. Obenem je predstavljal prelomnico v njegovi karieri, saj prvič do zdaj ni bil avtor in aranžer vseh del na albumu, temveč je na njih odigral violino oziroma električno violino ter klaviaturske aranžmaje na prošnjo producenta Jurgena Englerja ter predstavnikov založbe Cleopatra Records. Kljub začetnim Crossovim zadržkom se je projekt na koncu izkazal za presenetljivo posrečenega.

Za razliko od izjemnega albuma »Sign of the Crow« iz leta 2016, ki je bil posnet s Crossovim bandom The David Cross Band in je zvenel kot izrazito sodobno obarvani križanec med progresivnim rockom in progresivnim metalom z nekaterimi Porcupine Tree in Opeth vplivi, je »Crossing the Tracks« precej bolj ‘tradicionalističen’, celo rahlo komercialno obarvani izdelek s številnimi vplivi jazz rock fusiona, folka in svetovne glasbe. Narava večine aranžmajev je umirjena, medtem, ko so izborne vokalne harmonije v imenitnem sozvočju z Davidovimi vselej eklektičnimi violinskimi aranžmaji tako, da gre za precej dostopen album, ki mu bo gotovo navrgel kakšnega novega privrženca in privrženko.

Na »Crossing the Tracks« je izobilje keltskega melosa s poudarkon na razvejanih violinskih aranžmajih, kar je slišno že na otvoritveni skladbi »White Bird«, katero na izjemno čuten način odpoje Sonja Karaushofer. »Crossing the Tracks« je na pol inštrumentalno obarvan album, medtem ko je na šestih kompozicijah sodelovalo šest različnih pevk, katere so, vsaka s svojo specifično barvo glasu, posameznim skladbam dodale povsem različne dimenzije. »For What It It’s Worth« z Anne-Marie Hurst na vokalu izpade kot precej nenavadni, vendar vseeno zanimivi, hibridni križanec med progom, jazz rockom in popom brez kakšnega morebitnega kančka sladkobnosti.

Med bolj tipične predstavnike Crossove značilne violinske tehnike zagotovo spadata simfonično obarvana inštrumentala »Prince of Darkness« ter »Into the Oblique«, ki vsebujeta nekoliko bolj mračnjaško atmosfero in obskurnejši zvok Davidove električne violine, zato se določene asociacije na njegovo King Crimson preteklost porodijo same po sebi. Z raznovrstnimi elementi svetovne glasbe prepojeni »The Light Inside Me«, kjer na vokalu gostuje Kimberly Freeman, zelo spominja na nekatere stvaritve valežanskih progresivcev Karnataka, medtem ko je odlično aranžirani inštrumental »Shifting Sands« nazoren dokaz zakaj Cross še dandanes velikokrat sodeluje z aktualnimi in nekdanjimi King Crimson člani.

»Crossing the Tracks« je bil pogumen podvig in povsem netipičen album za Crossovo dosedanjo samostojno kariero, ki bo, po začetni morebitni zadržanosti zaradi nekaterih nepričakovanih potez, verjetno všeč večini njegovih privržencev. Eksperiment s pevkami se je izkazal za presenetljivo posrečenega in kombinacija med inštrumentalnimi ter vokalnimi kompozicijami je ravno prav uravnotežena, da »Crossing the Tracks« ne izpade pretirano komercialen, kar bo všeč Crososvim dolgoletnim privržencem, obenem pa ni pretirano kompleksen zaradi dovolj ‘prijaznih’ barv glasu večine pevk, kar bo morda razširilo krog ljubiteljev Crossove pogostokrat spregledane solo kariere.

avtor recenzije: Peter Podbrežnik

Seznam skladb:
1. White Bird (4:40)
2. Kalahari Fantasy (5:28)
3. For What It’s Worth (3:04)
4. Prince Of Darkness (4:09)
5. Love Me (5:46)
6. Into The Oblique (4:33)
7. The Light Inside Me (4:00)
8. Shifting Sands (3:56)
9. Hero Of Kingdom (4:00)
10. Hallelujah (5:17)
11. The Key (4:20)
12. Shadows Do Know (4:17)

Glasbeniki:
David Cross – violina
Sonja Kraushofer – vokal (1)
Anne-Marie Hurst – vokal (3)
Ofra Haza – vokal (5,11)
Kimberly Freeman – vokal (7)
Marion Küchenmeister – vokal (9)
Eva O – vokal (12)

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X