Death Angel, Sacred Reich in Angelus Apatrida z lekcijo thrash metala od tod do večnosti (2023)

foto: ALEŠ PODBREŽNIK 2023
0 1,215

Nastopajoči: Death Angel / Sacred Reich / Angelus Apatrida
Lokacija: Ljubljana / Cvetličarna / Slovenija
Datum: torek, 7. 11. 2023


Naposled smo v Sloveniji po junijskem obredu Testament in Voivod, znova dočakali konkreten dan za thrash metal! Dan vrnitve v zibelko žanrskega prapočela. V Ljubljano so se namreč vrnili kultni Bay Area Thrash metalci Death Angel, v družbi nič manj kultnih arizonskih thrash metal legend Sacred Reich. Z decibeli ojačan obred, ki se ga torej ne zamuja!

Hecno, da sta obe skupini pri nas nazadnje nastopili (na ločenih turnejah) istega leta. Bilo je pred štirim leti, točneje leta 2019, ko so se Death Angel takrat ustavili v Orto baru sredi junija, Sacred Reich pa so jim v Orto baru sledili sredi novembra. To pot sta skupini združili moči v skupno turnejo imenovano »Night Of The Living Thrash«. Četudi so Death Angel po letu 2000 oziroma po svoji reaktivaciji, redni obiskovalci slovenskih odrov (v Tolminu in Ljubljani so do vrnitve v Cvetličarno nastopili skupno že enajstkrat), pa so Sacred Reich prvič nastopili v Ljubljani že v začetku oktobra 1990. Takrat so se skupaj z Atrophy ustavili v Festivalni dvorani (dan prej so igrali v Zagrebu, še en dan prej pa v Beogradu)! Ironično dovolj, a prav istega leta so Death Angel prenehali z delovanjem (vrnili so se leta 2004 z albumom »The Art Of Dying«). Ne glede na to, da so Sacred Reich z obiskom Cvetličarne dostavili tako “šele” svoj četrti koncert v Sloveniji, jih velja označiti v naših krajih še vedno za vrsto koncertne eksotike – recimo zelo privlačno verzijo koncertne ekskluzive. Leta 2016 so prvič nastopili tudi v Tolminu in festivalu Metaldays. Če ostanemo še malo pri statistiki in zabeležkah preteklih dni težkometalskega utripa na koncertnih odrih Slovenije, pa podporna skupina te turneje, to je odlični španski kvartet oziroma pripadniki novega vala thrash metala revivala Angelus Apatrida, po številu opravljenih koncertnih nastopov skorajda ulovi Death Angel. In to s pol krajšim stažem delovanja.   Zato poznamo vse tri skupine zelo dobro, za povrhu vsega pa deluje leto 2019, kot bi bilo včeraj.

Angelus Apatrida so bili tako v zadnjih letih zelo pridni. V letih 2021 in 2023 so nanizali albuma »Angelus Apatrida« in aktualnega in skupno osmega, to je letošnjega »Aftermath«. Bend je neverjeten, saj deluje pravzaprav vseskozi v nespremenjeni postavi in pod poveljstvom udarnega tandema bratov Guillerma (kitara, vokal) in Joséja J. Izquierda (bas kitara), ki jima v kvartetu delata družbo še bobnar Victor Valera in kitarist David G. Álvarez. Bend je v 40 minutah do potankosti izkoristil razpoložljivo minutažo in se predstavil kot visoko ubrana thrash metalska brusilnica s slikovito hojo po stopinjah vplivnih zasedb thrash metala (v misli so vskočile fraze in triki stare šole po vzoru Megadeth, Testament in Exodus). Guillermo, ki je v letih klubskih obiskov Slovenije le pridelal kilogramček ali dva, vzdržuje izjemno ošiljeno vokalno formo in pravzaprav lahko deluje zelo prepričljivo v stresanju jeze, kadar postane njegov vokal rogat, žolčen in bridko besneč, prav tako pa zelo posrečeno funkcionira ko se prestavi v bolj čisto in muzikalno vokalno formo. Zvok je deloval v vsem zelo dopadljivo (govorimo o predskupini), ekipa pa je z viharno predstavo zanetila konkretno uvodno vročico ter publiko, ki se je v dvorani šele pričela konkretneje zbirati, spravila na peklenske obrate. Uigranosti in suverenosti jim resnično ne primanjkuje in prav s to izvedbeno odrsko dinamiko, na kateri se kotalijo strupeni kitarski rifi popadljive jeze in ošiljenosti, so Angelus Apatrida vzpostavili v Cvetličarni pravo temperaturo in vzdušje za prihod Death Angel.

Še ena refleksija. Angelus Apatrida veljajo za eno bolj garaških zasedb thrash metal revivala. Na sceno so udarili nekako v istem času, kot npr. generacijskih vrstniki Havok, Evile, Warbringer, (spremenljivi) Striker, a so vsi našteti v približno enakem obdobju delovanja, uspeli doseči širše mase. Nemara so kakovostno povsem enakovredni Angelus Apatrida povlekli pri tem krajšo prav zavoljo dejstva, ker so Španci.

Death Angel. Večina tega večera je prispela v Cvetličarno v prvi vrsti zaradi Death Angel. Občuten priliv publike je tokrat letel na rovaš obiska iz regij južno od Kolpe, kar je pomenilo le eno. Priliv vročekrvnega temperamenta in prebitka čustev! In ob druženju publike z razbeljeno predstavo Death Angel, je skozi izjemno kemično sodelovanje, iz podtalja privekal na plano sam samcati peklenšček. Death Angel slovijo po izjemnem magnetizmu, ki ga razvijejo med nastopom. Ko vzpostavijo silovito odrsko energijo, postanejo na odru tako rekoč neprebojni. Tudi po več kot 40. letih delovanja skupine, ostajajo neukročeni odrski žrebci, pri čemer delujeta kitarist Rob Cavestany in vokalist Mark Osegueda, kot originalna člana današnje postave Death Angel, prava pravcata mladeniča, željna vsega dokazovanja. Kvintet deluje že vrsto let v nespremenjeni postavi in funkcionira odlično. Tako v studiu, kot na odru. Serija vrhunskih thrash metal albumov stare šole (zadnji »Hominicide«, je izšel leta 2019) in nenehna koncertna aktivnost, ohranja Death Angel v izjemni vitalni formi. Publika še ni pozabila nastopa iz Orto bara v letu 2019 in natanko po to energijo se je vrnila tudi tokrat. Kdor je gledal kdaj Death Angel v živo, ve kaj to pomeni. Veljajo namreč za eno najbolj prepričljivih zasedb svoje generacije v thash metalu, ki dostavi med predstavo vedno najboljše. In tudi tokrat ni bilo nič drugače. Bend je neusmiljeno jurišal in bičal željno publiko. Skozi uro in dvajset minut briljantne predstave je v repertoarju obredel pravzaprav vse izdane studijske albume. Uvodoma so na vso moč udarili z Lord Of Hate, vzeto iz albuma »Killing Season« (2008) ter tako skladbo po desetih letih znova vrnili v koncertni repertoar. Death Angel so od tu dalje rutinirano stopnjevali svoj šov. Takoj za uvodom so zavzeto nadaljevali z neusmiljenim stiskanjem obroča jedke in pikre thrash metalske blasfemije in s skladbo Voracious Souls odstrelili publiko naravnost na prvenec »The Ultra-Violence« (1987).

Osegueda se je znova predstavil, kot eden najbolj nalezljivih frontmenov thrash metala. Ne le da je njegov orjaški vokal monstruozno funkcioniral, pač pa je znova razkazal nekaj telovadnih akrobacij, se nenehno rokoval s privrženci v prvih vrstah, z nagovori med komadi pa vztrajno podžigal publiko, da mu je ta jedla iz roke! Koncertni nastop je ne glede na to, da je Mark tokrat govoril več kot običajno, potekal z izjemno dinamiko. Bend nam ni pustil dihati. Zvok zelo dober! V prvih vrstah se je Marka slišalo malo manj, zadaj pa so bili gradniki zvočne slike optimalneje razporejeni!. K temu je treba dodati presunljivo novo predstavo bobnarja Willa Carolla, podprto s stasito bolščavimi linijami bas kitarista Damiena Sissona in mera je polna. Kot britev ostro in usklajeno riffovsko mitraljiranje kitarske naveze Cavestany/Aguilar pa ostaja svoje sorte štorija. Tokrat so Death Angel sklepni klasiki prvenca The Ultra Violence pripeli »The Art Of Dying« klasiko, to je bodičasto, skrajno porogljivo in pogubno Thrown To the Wolves ter dostavili svoj finalni kroše.

Ko srečaš Death Angel v živo, pri čemer govorimo o skupini z več kot 40 letnim stažem delovanja, veš da se thrash metal ni prav nič postaral in da je beštija še naprej lačna in žejna krvi! Bend deluje večno mlad. Osegueda je ob koncu obljubil, da se Death Angel vrnejo. In to v žepu z novim albumom! Obenem se je skupina ob izrednem povratnem odzivu s strani publike, kar težko sprijaznila s slovesom. No, vsaj tak občutek je dajala.  

Kot tretji so se povzpeli na oder Sacred Reich. Še ena ekipa bibličnih razsežnosti, ko govorimo o thrash metalu. Kvartet zastopata danes dva originalna člana basist in vokalist Phil Rind in glavni kitarist Wiley Arnett (hja – če bi imela Dr. House in Ian Anderson skupaj sina, bi mu bilo gotovo ime Wiley Arnett), postavo za zapolnjujeta še prekaljeni in velecenjeni bobnarski mojster Dave McClain (znan po sodelovanju z Machine Head) ter mladenič in (pretežni ritem) kitarist Joey Radziwill. Tudi Sacred Reich so si privoščili med letoma 2000 in 2006 pavzo, potem pa se reaktivirali ter vrsto let vzdrževali vsaj koncertno kontinuiteto, vse dokler nismo leta 2019 naposled le prejeli njihov peti studijski album »Awakening« (RockLine recenzija). Publika je do prihoda Sacred Reich na oder izgubila nekaj obiskovalcev – očitno so nekateri res prišli v prvi vrsti zaradi Death Angel, čeprav je ohranjala Cvetličarna še naprej več kot zavidljivo polnost. To niti ne čudi. Četudi generacijski vrstnici, sta obe skupini svojevrstni in precej različni glasbeni beštiji. Se je pa zato dalo malo lažje dihati. Mosh piti so sledili tudi v nadaljevanju – tako kot med Death Angel, deležni smo bili celo poizkusa neuspešnega ‘stage dive-a’ (s konkretno trdim pristankom). Sacred Reich so z izjemo materiala iz albuma »Heal« (1996) uvrstili v uro in petnajst minut material iz preostalih petih albumov ter seveda nadobvezno EP-ja »Surf Nicaragua«. Rind, ki je v marcu 2022 prestal težjo infekcijo dihal, je ujel odlično vokalno formo. Njegov čisti in avtoritativni vokal še vedno strese in zgrabi, ko se loteva nepopustljivega bevskanja. McClain, ki je bil založen s pol manj tom bobni, kot pred njim Carroll, je naslavljal med koncertom izjemno točnost in preciznost. Ni pozabil na dva kotla. Arnett v vlogi glavne solo kitare ostaja izvedbeno standarden, odlično pa se je vklapljal tudi nasršeni mladenič Joey, ki je na prvi frontni črti med nastopom prinašal na oder največ kinetike. Seveda je prednjačil v obilnem prebitku material izdan in posnet med letoma 1988 in 1993, vanj pa so Sacred Reich vpeli še tri točke najnovejšega albuma »Awakening«.

Brez sleherne šale in s polnim lomom. Četudi je Rind, kot basist, pretežno prikovan na stojalo za mikrofon, pa so klasike Love… Hate, One Nation, Ignorance, Free, Independant…. popolnoma podjarmile publiko. Ko so Sacred Reich vskočili na The American Way (ta je bila med nastopom s strani glasne publike večkrat zahtevana), za njo pa dodali še Black Sabbath priredbo War Pigs, ki je še dodatno razvnela že tako prevrete glave, so za slovo izvedli še veliki sklepni detonator, pričakovano klasiko železnega repertoarja  Surf Nicaragua, s čimer so dostavili piko na »i« svojemu, več kot odličnemu nastopu!  

»Night Of The Living Thrash« torej! Nič manj, nič več. Natanko to kar veleva naslov turneje! Pristna in prvinska energija stare šole thrash metala z manifestacijo in v luči eksekucije, ki ti vzbudi v hipu željo čimprejšnje ponovitve! Ali povedano drugače, kdor se tega večera ni znašel v ljubljanski Cvetličarni, se je definitivno moral nekje resno izgubiti!

Besedilo: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik & Edita Klemen

Angelus Apatrida:
1. Bleed the Crown
2. Snob
3. Indoctrinate
4. Cold
5. Give ‘Em War
6. Sharpen the Guillotine
7. You Are Next

Death Angel:
1. Lord of Hate
2. Voracious Souls
3. Seemingly Endless Time
4. Buried Alive
5. 3rd Floor
6. I Came for Blood
7. Disturbing the Peace
8. The Dream Calls for Blood
9. The Moth
10. Humanicide
11. Relentless Revolution
12. Truce Play Video
13. The Ultra-Violence / Thrown to the Wolves

Sacred Reich:
1. Divide & Conquer
2. Love…Hate
3. One Nation
4. Ignorance
5. Manifest Reality
6. Free
7. Salvation
8. Who’s to Blame
9. Independent
10. The American Way
11. Death Squad
12. War Pigs (orig. Black Sabbath)
13. Surf Nicaragua


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki