Avtor: Urban Bolta, Peter Podbrežnik
Britanski rock pionirji Deep Purple so svoj deveti album »Stormbringer« izdali pred natanko 40. leti. Album za Purple pomeni veliko prelomnico, saj jih je po izdaji zapustil kitarist Richie Blackmore.
Zgolj pol leta pred izdajo sta skupino okrepila nova dva člana, vokalist David Coverdale in basist Glenn Hughes. Izdali so enega svojih najbolj opevanih albumov »Burn«, tekli so meseci, nastal je nov album »Stormbringer«, a kitarist Blackmore nad svežo energijo in stilom novih dveh članov ni bil preveč zadovoljen, zato je Deep Purple zapustil.
O albumu je Peter Podbrežnik zapisal: Stormbringer« je priletel z oblačnega neba, prišel, videl in zmagal ter tako Deep Purple v Mark III formaciji prinesel njihovo poslednjo mojstrovino, katera se ponaša z izjemno sočno slogovno zabelo. V njeni sredici sicer dominira funk, vendar so bili vsi tradicionalni težko rockerski elementi, kateri so jim prinesli svetovni sloves še vedno tu. Večinoma pozitiven odnos publike do tega spregledanega, vendar izvrstnega albuma pa Blackmorea, ki je bil z redkimi kompozicijskimi izjemami nezadovoljen z njegovo končno zvokovno podobo, ni uspel prepričati, da ne bi spakiral kovčke ter pričel lastno težko rockersko sago imenovano Rainbow. Preostali štirje člani po sicer v marsičem pretresljivi izgubi enega najboljših kitaristov vseh časov, pomembnega skladatelja in ustanovnega člana niso dolgo slepomišili ter kolikor se je hitro dalo začeli prek avdicij iskati novega kitarista. Blackmoreovo mesto je na koncu pripadlo vsestranskemu ameriškemu kitarskemu biseru Tommyu Bolinu (1951-1976) in za Deep Purple se je začelo še eno novo, kratkotrajno in sila razburkano obdobje, ki na žalost ni imelo srečnega konca (celotna recenzija tukaj).
