Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Jazoo
Založba: Celinka
Izid: year
Trajanje: 62:32
Ocena: 4.5/5
Dolgoživi slovenjgraški etno-jazz fuzionisti Jazoo, so konec lanskega septembra povili svoj šesti studijski album z naslovom »Destinations«. Sam vrag ve čemu je izvod tega albuma taval do našega uredništva tako dolgo, pa vendar, bolje da je prispel z zamudo, kot nikoli. Jazoo je na slovenskem prizorišču dodobra uveljavljena zasedba eksperimentalno raziskujočega art formata, ki od venomer nagrajuje glasbene sladokusce oziroma srenjo tistih poslušalcev, ki imajo radi kompleksnejše »glasbene pripovedke«. Že od nekdaj je tako. Bend, ki ne pozna in ne priznava stanja »mirovanja«, bend, ki je v nenehnem pogonu, njegov eksistenčni motiv je torej zapisan nenehni glasbeni spremembi. Zato je glasbo zasedbe Jazoo vselej vredno predstavljati. Preprosto. Ker njeno poslušanje polno nagrajuje.
Skupina je s prejšnjim albumom »Back to Reality« odmerila pravzaprav korak, ki je bil nujen do materializacije albuma »Destinations«. Skladbe ohranjajo daljši časovni karakter, aranžiranje pa je zraslo v ustvarjanja glasbene pokrajine, ki deluje v večplastnem razgibanju še bolj jedrnato, skorajda polno optimizirano. »Destinations« je pravzaprav nadgradnja glasbene afirmacije predhodnika, s to karakterno razliko samonikle evolucije, da prinaša obenem večjo mero motivske definiranosti (dorečenosti), hkrati pa fascinira spoznanje, da je prav na tem albumu skupina uspela ustvariti izvrstno ravnovesje med muzikalično krepostnim formatiranjem ter svobodnjaškim izzivom eksperimenta, kar daje podobi Jazoo že od nekdaj fineso eklektičnosti. Nekaj kar je bilo moč na trenutke pogrešati, ko je nanesla beseda na, sicer nadvse lep, ambiciozen in smel predhodnik, »Back to Reality«.
Glede »ekspresije« sebi lastnega glasbenega artizma, so Jazoo na novem albumu postregli z zrelostno spretnostjo. Dostavili so album prelepih ravnovesij, kjer ni nadvlade gradnikov, pač pa le ti sobivajo nenehno v strpnem dialogu glasbenega pragmatizma (npr. komunikacija flavte, saksofona, klaviatur v srednjem delu skladbe Rain Water). Idejno bogatost, ki dostavlja raznolik bataljon vodilnih (jasno definiranih) motivov, so dozirali s sicer pričakovano malho eksperimentalno improvizacijske veščine, ki pa nagovarja vseskozi tako, da zadržuje album, kot celota, prelepo mero poslušljivosti, pri čemer ni trenutka, ko bi zapadel v ekspresivni »kaos«, kakršnega (lahko potencialno) narekuje rad ego improvizacijske fantazije posameznikov skupine. Ta je tokrat silno pretkano zadržan na povodcu prilagajanja vodilnim motivom. Četudi so trenutki, ko prevzema solistične pobude saksofon, zdaj tolkala, v naslednjem trenutku klavir, se skupina z neverjetno spretnostjo vrne v sfero fraziranja vodilnih motivov. Recimo banalno, da je »Destinations« ravno »prav utrgan« album. Glede na to, da so skladbe znova daljše, niti za hip ne vzbujajo občutka, da bi zapadal kvintet v trenutke neizrazne suhoparnosti, kar lahko generira stanje »nevživetosti« oziroma »črne lise brez pravega momenta izrazne navdahnjenosti«. To pot deluje (občasno namerno podana) multipla repeticija motivov (kar generirajo pretežno klaviature ob podpori spretno dodanim efektom programiranja – npr. izhod izvrstne uvodne Nomades), v pravi funkciji gradacije vzdušij. Ta preko albuma učinkovito zgrabijo, album pa dostavlja posledično tudi močno zaželen moment mistike. Etno element je znatno razgaljen zlasti v skladbi E Space, kjer se skupina spretno pajdaši tudi z »arabeskami«.
Kot napove že sam naslov albuma deluje ta kot vrste štoparski popotnik, skozi glasbena prostranstva skupine. Ta jih ne razgali takoj, pač pa nagovarjajo Jazoo z občutkom teatralne spontanosti, z momentom nepričakovanega razvoja dogodkov, gradijo na konceptu močnih razpoloženjskih stanj, mnogotero lepljenje motivov pa zagotavlja nenehno dinamičnost izdelku. Preprosto. Fascinatno je denimo postopno prehajanje »orientalsko« obarvanega motiva, v povsem neoklasicistično zapeljanega, dobro minuto in pol pred koncem skladbe E Space, pri čemer Jazoo ne izgubijo rdeče niti poslušljivega ogrodja pesmi. Vsaka izmed skladb ponuja torej izlet cerebralne zamaknjenosti bodisi na pot z nomadi (recimo tja h Eskimom, no že sam Zappa je bil velik oboževalec »huskyjev«), bodisi vabijo na »ples« z dežjem, med drugim pa se boste dokopali tudi do prave resnice o pristanku na Luni.
»Destinations« je nov razvojni korak skupine navzgor. Zrelostno odmerjen. Rezultat evolucijske samoniklosti. Dostavlja novo poglavje glasbene samobitnosti skupine, ki se požvižga na žanrske okvirje in sledi strogo le lastnim čutom in lastnemu svetu domišljije. Zaznavanje glasbenikov, ki so posneli ta album po vzoru koncertnega nastopa, ohranja izjemnost. Skupina je dostavila album optimalnega dialoga glasbenega eksperimenta in obče poslušljivega formatiranja. Izdelek velike umetniške vrednosti, ki ni le površno povedano nadgradnja predhodnika »Back to Reality«, pač pa tudi odsev izvrstno funkcionirajoče kemije med člani ekipe Jazoo, kar pa ne nastane preko noči. To kemijo neguje skupina skrbno in vztrajno že preko dveh dekad delovanja v unikaten glasbeni konglomerat obče edinstvenosti. Po poti zdrave, naravne in neodvisno samorasle evolucije. V tem oziru dosega album »Destinations« ustvarjalni zenit skupine. Glede na navdahnjenost, žar in srčnost, ki jo premore, ni strahu, da Jazoo v tem zenitu ne bi vztrajali tudi v prihodnje.
Jazoo – Nomades (uradni zvočni zapis):
Zasedba
Tomaž Pačnik – klavir, klaviature, harmonika
Matjaž Mlakar – saksofoni, klarinet, elektronika
Nejc Haberman – bas kitara
Katja Stare – flavta, saksofon, vokal, tolkala
Danijel Hartman – bobni
Produkcija
Gabriel & Jadran Ogrin
Seznam skladb
1. Nomades
2. E Space
3. Rain Water
4. Somedays
5. Land-Escapes
6. Distance
7. A True Story About Landing On the Moon
