Izvajalec: Welch Boys, The
Založba: I Scream Records
Izid: year
Trajanje: 49:01
Ocena: 3.5/5
Oh ja. Je kdo kdaj slišal za Dropkick Murphys? Saj veste. Rock n’ roll spreobračaš s punk noto, vmešaš malo irskih folk potegavščin in muffin je spečen. Lepo rejeni bostonski kvintet ki je zaprisežen pivskemu razgrajanju ali rajanju vodi še naprej neomajni kitarist T.J. Welch (iz skupine Blue Bloods), družbo mu dela Slapshot pevec Ed Lalli, nadalje sta tu še kitarist P.J. Dionne in basist Mark Powers. Skupina je vzela v svoje članstvo novega bobnarja Steve-a Maffeo-a, ki je vskočil, kot zamenjava za (v spanju) preminulega Rona Holbrooka.
The Welch Boys nadaljujejo z novim albumom svojo zgodbo tam, kjer se je končala s prvencem. Torej v durih orientirani refreni, vodilni motivi. Ed Lalli ima tisti pravi pijanski kruljavo hropeč vokal, ki se trudi voditi melodijo, ponekod namerno “odfušan”, kar vsekakor dodaja plus točke k pivskemu punk n’ rocku skupine in seveda v prvi vrsti verodostojnost The Welch Boys. Riffi so trivialni, včasih dobesedno butasto preprosti, v refrenih opremljeni s petjem večglasij tolp oziroma bolje rečeno družbe pivskih bratcev, ki jih ne spravi prav nobena sila iz irskih pubov. TJ Welch dokazuje, da ni popoln outsider na kitari. Natanko ve kako spraviti na plano drzno pivsko rock energijo iz posameznih riffov, poleg tega pa preseneča, tudi vključevanje kitarskih solaž, ki prvič niso povsem šablonsko preproste in drugič, jih kljub temu, nihče ne bi pogrešal. Punk ne rabi nujno solaž, niso pa to pot niti nujno škodljive.
Človek ne ve točno kako močno nasekan je bil kvintet med snemanjem plošče, a očitno je moralo biti v ozračju studia kar lepo število molekul različnih alkoholnih derivatov. Svašta. Besedila so lopovska, celo zbadljivo pikantno naravnana, kar se humorizirnja tiče (Pervert – o kitaristu Peteju Townshendu). Možje se ne izognejo zabavanju tudi ob skladbi Let’s Break The Law, kjer zelo duhovito in sebi lastno preoblečejo original zasedbe Anti Nowhere League. Na albumu je kar 18. skladb in že po tej številki, je moč sklepati da alkohol ne da miru fantom niti v studiu.
Torej? Preprost “party drive”, norčevanje iz sebe in drugih (besedila so sočna reč albuma) na slehernem ovinku, ovinkaste vožnje tega sprevrženega, a prikupnega punk rocka, z blago irsko folk noto, ki te sili k početju traparij. Reč bo zanimiva tudi za fane skupin Deadly Sins, NOFX, Street Dogs, kot tudi (in celo) v blažjih in občasnih odmerkih seveda, če ste slovenskega naroda hčere in sinovi: The Drinkers.
Zasedba
Ed Lalli – vokal
TJ Welch – kitara, spremljevalni vokal
PJ Dionne – kitara, spremljevalni vokal
Mark Powers – bas kitara, spremljevalni vokal
Steve Maffeo – bobni, spremljevalni vokal
Produkcija
Jim Siegel & The Welch Boys
Seznam skladb
1. Head In The Sand
2. No Hope
3. Charlie The Marine
4. Transparent Man
5. Drinking Angry
6. Police Dog
7. Pervert
8. My Own Creation
9. Ambulance Ride
10. 8 %
11. Johnny Black
12. Route Irish
13. Let’s Break The Law
14. Stronger
15. Two Steps Forward
16. Time Ain’t On Our Side
17. Turn It Loose
18. Sonic Lobotomy
