Elton John na slovesu od svoje opečnate stezice (2019)

0 126

Lokacija: Dunaj / Wiener Stadthalle (Halle D) / Avstrija
Datum: sreda, 01.05.2019


Rumeno-opečnata stezica ne vodi le v Oz, pač pa je v karieri, ki se vije vse od leta 1962, po njej hodil tudi sam presvetli Elton John. Veliki britanski kantavtor in figura, ki je ena od temeljnih definicij popa, je nekako začutil, da je vsaj v koncertnem smislu, prispel polagoma do njenega konca. V letošnjem letu je eden izmed komercialno najbolj uspešnih kantavtorjev vseh časov, napolnil častitljivih 72. let in se v lanskem septembru podal na svojo zadnjo koncertno turnejo imenovano Farewell Yellow Brick Road. Zadnje koncerte naj bi Elton John na tej turneji odigral leta 2021. Sredi marca se je prvi del turneje sklenil v ZDA in po enomesečnem premoru se le ta nadaljuje dalje. Na tleh stare evropske celine. Prva dva koncerta sta datirala na avstrijsko prestolnico Dunaj, kjer je Elton John razprodal dva koncerta v znameniti dvorani Wiener Stadthalle, točneje tamkajšnji dvorani D, kamor se zbaše do 16.000 obiskovalcev.

Mož je že na prvem izmed dveh popolnoma razprodanih dunajskih večerov, priredil maratonski koncert, ki je meril v dolžino preko dve uri in pol, v njem pa je obredel najbolj znamenite in komercialno razvpite dele svoje dolgožive in plodovite kariere. V njej je prodal reci in piši preko 300 milijonov albumov ter požel kopico najprestižnejših nagrad, na čelu s petimi Grammyji, prejel pa je tudi viteški red.

Senzacionalni oder, ki je bil opremljen s slikovitim in prostranim odrskim platnom, je bil prirejen tudi tako, da je lahko vzbujal iluzorni vtis zrcalnega preloma oziroma zrcalnega odboja slike. Ob pol osmih zvečer se je torej vse začelo. Elton John na levi, za svojim pianom ter ob družbi svoje znamenite spremljevalne zasedbe, kjer ob njegovi figuri tvorijo ekipo še legendarni bobnar Nigel Olsson, tolkalista Ray Cooper ter John Mahon, dodatni klaviaturist Kim Bullard, basist Matt Bissonette, medtem, ko je dolgoletnega kitarista Daveya Johnstonea zaradi “sanacije” zdravstvenih težav, v ekipi začasno, to je le za nekaj koncertov evropskega dela turneje, zamenjal John Jorgenson, ki je sicer z Eltonom sodeloval med letoma 1995 in 2000.

Seveda nas je zanimala najbolj dnevna forma legendarnega Rocket Mana. Mož poseduje še vedno vso prodornost orjaško karizmatičnega vokala, ki mu je prinesel slavo. Že ob uvodu otvoritvene Bennie And The Jets, so skozi ves delirij, ki ga je sproščala publika, vzbujali pozornost histerični izpadi pripadnic ženskega spola, kar je le potrjevalo neverjetno priljubljenost tega glasbenika. Le v uvodu se je čutilo, da potrebuje njegov vokal nekaj ogrevanja, potem pa je Elton ohranjal vseskozi svojo karizmo, moč in šarm, ki okarakterizirajo izpovedno vokalno moč in prodornost tega vokalista, kot jih poznamo skozi dolgoletno kariero. Žametost, čarobnost, nalezljivost. Vse to v enem. Ob izvrstni igri na klavir seveda, kjer je, ob sicer krajše dimenzioniranih ročicah, od nekdaj presenečal z neverjetno spretnostjo. Tudi s prirojenim občutkom za optimalen izplen muzikaličnosti. Tudi na dunajskem koncertu je v instrumentalnih pasažah, kjer se mu je odpiral prostor za improvizacijo na klavirju, odločno oznanjal jedrnato muzikalično harmoniziranje in okraševanje točk, z izbiro za uho silno nalezljivih motivskih struktur.

Elton John izvaja svoje točke v živo znatno in zaznavno drugače, kot jih poznamo iz studijskih izvirnikov oziroma radijskih hitov. Po večini so vse nekoliko raztegnjene, z vpeto in vseskozi šegavo in iskrivo medsebojno komunikacijo prav vseh instrumentov, kar dosega vrhunce zlasti v mid eight pasažah ter izhodnih podaljšanih delih, ki gravitirajo proti veseloigri jam narave. Skladbe so odigrane hitreje, nosijo pa poudarjen pridih jazzovske prefriganosti, kar jim izjemno godi in pri čemer se čuti, kako ekipa z Eltonom na čelu, neznansko uživa, ob izvedbi tako ošiljenih in zapopranih točk. Uigranost ekipe je neverjetna in kiksov ni zaznati. Jorgenson je med koncertom izmenjal celo serijo kitar med Tiny Dancer se je poslužil tudi steel pedal kitare. Eltona Johna je ekipa spremljevalnih glasbenikov fenomenalno dopolnjevala zlasti v harmoniziranju njegovega vodilnega vokala. To je legendarnemu glasbeniku, ki se mu je vokal skozi leta zrelostno odebelil in kanček znižal, prišlo še kako prav zlasti v zaključnem delu svojega neverjetnega koncerta, ko je njegov vokal kazal znake blažje skrhanosti in kjer je prilagajal vokalne linije tako, da se je z njim zadrževal v srednji legi (Crocodile Rock, Saturday Night Is Alright For Fighting). Prav tako to velja za Eltonov falsetto (deli skladbe Goodbye Yellow Brick Road).

Elton John, ki je s svojo genialnostjo, v vlogi komponista, dejansko eden najmočnejših hit makerjev, ki so kdajkoli lazili po planetu, je vsekakor veljal od nekdaj za znamenitega glamerja. Tudi v časih, ko se je odrekal ekstravagantnim odrskim opravam, je dražil vsaj s svojo znamenito zbirko najbolj usekano dizajniranih in vselej namerno prevelikih očal. Tudi na tej turneji izmenja Elton med koncertom kar nekaj takšnih očalc, kot tudi nekaj bleščavo oblikovanih oblačil, ki so seveda kombinacija elegance, glama in odtenka psihadeličnosti s preloma šestdeseti v sedemdeseta. Prvo mesto je odnesla kičasta nebeško modra obleka, ki si jo je nadel v dodatku, ko je izvajal skladbi Your Song ter sklepni vrhunec koncertne odisejade, to je pravzaprav v osrednji točki večera, nepozabni Goodbye Yellow Brick Road.

Zvočne razmere so uvodoma nekoliko presenetile, saj skupina ni bila ozvočena na optimalni dvoranski jakosti. Do pete skladbe je delovalo vse kanček preveč potiho, potem pa se je vsa zadeva občutno zasukala, sproščeno višje mnoštvo decibelov, pa je seveda pognalo adrenalin v ožilje rocka in rolla lačne publike, ki je le tega prejela v znatnih odmerkih. Ob vseh orjaških trenutkih baladnega šarma tega edinstvenega in neverjetno stesanega vokala, ki je bil od nekdaj in ostaja še naprej naš zvesti radijski spremljevalec.

Elton John ostaja velik gospod, ki se mu lahko za njegova lik in delo, zgolj spoštljivo prikloniš. Serija prodornih sporočil, ki jih je skozi veliko domišljijsko šegavost ponujalo v scenografiji orjaško platno ozadja, je v teh nezdravih in nestabilnih časih, še kako pomembno, saj razbija tabuje, drami in širi našo zavest, kliče k sprejemanju, osvobajanju, strpnosti, spravljivosti in seveda popolnemu predajanju pravi in brezpogojni ljubezni. No, premor pred Believe je Elton izkoristil tudi za nekaj reklame svoji dobrodelni fundaciji, ki je posvečena boju proti AIDS-u. Sicer je Elton vseskozi premore izkoriščal za uvodno razodetje sporočilne vrednosti točk, katerih se je loteval, svoje nagovore pa je vselej spretno zabelil tudi s prirojenim občutkom za humor. Podoživetosti in norčavosti Eltonu med koncertom ne manjka. Med izvedbo skladb se prelevi lahko tudi v pravega malega otroka, pri čemer ob zaključku teatralno blago privzdigne pokrov klavirja in ga še bolj teatralno kresne na hitro navzdol.

Rocket Man je sedel za klavirjem, ki je bil premičen.Ta ga je med koncertom nekajkrat popeljal z leve na desno stran prostranega odra in nazaj. Nenehni prelivi bogate in dinamično razgibane odrske svetlobe, z iluzornimi vzgibi mistike, za kar so skrbele meglice do višine kolen in v katerih je navidezno po odru s klavirjem “čolnaril” Elton John. V samem zaključku si je znameniti glasbenikih slekel modro bleščav rožnati plašč, odrska kulisa pa ga je, v trenirko preprosto odetega, skozi vrata popeljala v nebo in med zvezde, ob čemer se je skoraj triurno izkustvo z legendo tudi sklenilo.

Elton John je leta 2011 nastopil v ljubljanski dvorani Stožice. Na tej, t.i poslovilni turneji, ga v Slovenijo ne bo, se bo pa ustavil, dne 03.07.2019 na graškem sejmišču oziroma prizorišču imenovanem Messe Graz Open Air. Storite si uslugo in odjadrajte naglo vsaj do bližnjega Graza na poslednje druženje s tem izvrstnim in edinstvenim umetnikom ter prodornim svetovljanom, v družbi njegovih nepozabnih hitov, ob katerih drhtijo srca. V izjemnem repertoarju s katerim nas je Elton John na dunajskem koncertnem spektaklu popeljal na svojo zadnjo pot po rumeno-opečnati stezici, je šlo za hip pogrešati le Blue Eyes, a ob skoraj treh urah igranja, brez slehernega premora, je to minorna in komaj omembe vredna opazka. Koncert Eltona Johna ostaja še naprej svojevrstna atrakcija in izvedbena briljanca brez primere.

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik

Setlista:
1. Bennie and the Jets
2. All the Girls Love Alice
3. I Guess That’s Why They Call It the Blues
4. Border Song
5. Tiny Dancer
6. Philadelphia Freedom
7. Indian Sunset
8. Rocket Man (I Think It’s Going to Be a Long, Long Time)
9. Take Me to the Pilot
10. Someone Saved My Life Tonight
11. Levon
12. Candle in the Wind
13. Funeral for a Friend/
14. Love Lies Bleeding
15. Burn Down the Mission
16. Daniel
17. Believe
18. Sad Songs (Say So Much)
19. Don’t Let the Sun Go Down on Me
20. The Bitch Is Back
21. I’m Still Standing
22. Crocodile Rock
23. Saturday Night’s Alright for Fighting
—dodatek—
24. Your Song
25. Goodbye Yellow Brick Road


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X