Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: Miladojka Youneed
Založba: Helidon
Izid: year
Trajanje: 38:02
Ocena: 4.3/5
Da je Slovenija sposobna še česar več kot imitacije so dokazali mnogi, le redki pa tako subtilno, umetelno, glasbeno in sočno kot Miladojka Youneed, ki dokaže, da se je sposobna tudi sivina ljubljanskih zaklonišč zavrteti še ob čem kot ob punku in postani alternativi. Funk je bil dotlej v domeni le sladokuscev in samooklicanih poznavalcev, jazz v domeni intelektuale, bežigrajski glasbeni trust, ki se je zakoličil spontano, nenačrtovano in povsem naravno na ljubljanskem jazzovskem festivalu le dve leti poprej. Če je glasbo mogoče primerjati z rastlinjem, potem je Miladojka Youneed bolj kot ikebani podobna grmu goreče vročih in pregrešno pekočih feferonov, krivdo za ta izjemni izdelek pa je moč pripisati srečnim naključjem, da so se po skupini Quatebriga za skupno sodelovanje in genezo glasbe odločili trije mušketirji slovenskega rocka – mladi in tedaj še precej neznani nadarjeni basist Miroslav Lovrič, nekdanji Martin Krpanovec z ritmom Dadi Kašnar in član zasedbe Marcus 5 in pihalni strokovnjak Mario Marolt. Skupek vseh mentalnih energij je hiperenergični kompaktni niz udarcev presenečenja, ki jih je Ghastly Beyond Belief več kot poln.
Pa pojdimo po vrsti. Intro sicer teatralično opozori, da je predstava, ki bo sledila, polna ostrine, nekrofilične poltenosti in eksplicitne vsebine, vseeno pa so besede še prevelikokrat dokazale, da je odeva zvoka in črk lahko prostor za špekulacije, napihovanje in razkazovanje mišic, v bistvu pa so lahko ponujeni sadovi gnili, neužitni in umetno servilni. Pri Miladojki teh težav ni zaznati, namesto degeneriranega intelektualiziranja pa se šesterec posveti prav tihim strahovom in špekulacijam intelektuale, ki je napovedovala neizbežno – razpad tedaj še navidezno trdne države. YU special je bizaren plesni splet kaotike, hrupa, jazzovske atonalnosti in glasbene nebrzdanosti, kot ji v slovenski glasbenih krogih le redki parirajo – morebiti Gastrbajtersi in Demolition Group, pa 2227, nato pa sledijo le še imitacije. Basistični dvojec kar dveh funkoidnih jazz coreovskih zanesenjakov, Miroslava Lovriča in Igorja Ožbolta. Osrednja nit je namesto z distorziranimi kitarami, katerim streže Boris Romih, začinjen s pihalnim ekscentrizmom Maria Marolta in Urbana Urbanije, navidez asimetrični ritmiki pa zelo uglajeno sledi Dadi Kašnar. Uglasbena alegorija jugoslovanske plitične situacije je disharmonična kot so bili disharmonični odnosi med pobratenimi narodi v razpadajoči skupni državni entiteti.
https://www.youtube.com/watch?v=KOCJ7z1IiEw
Ratata je kot nadaljevanje sicer skladba, ki bi jo lažje pripisali že prej omenjenim brežiškim bogovom alternativnega trušča Demolition Group, pihalno ritmični preplet masivnih basov in igrivih melodij pa spominja na Pegamove najboljše izpeljave v obdobju Deep True Lovea ter Neovangelija. Pa pustimo obskurne podobnoste ob strani, saj je tokrat primerjanje podobno debati o kuri in jajcu, Ghastly Beyond Belief pa, roko na srce, kvalitativno zelo prepričljivo konkurira artizmu in katarzični kaotični uigranosti Brežičanov. Manjka le vokal in meditativni sanjai vokal, pri vokaliziranju in tovrstni izpostavitvi miselnih tokov pa so ljubljanski funkadelični metalci industrialnega jazzovskega trušča precej skopi. Dokaz za to je tudi logično glasbeno nadaljevanje Ratataja na instrumentalni mojstrovini skladbe AfroAgro, na skladbi A je omari … pa na zadimljeni klubovski način in s pihalno interpretacijo Summer Timea nastopi čas za prestop v grleni del plošče. Lovrič je umetnik bizarnega pijanskega mantranja, v diskurzivni igri idej pa mu ni nič sveto. V omari se najdejo pijanci, kurbe, nepovezani umetniki nesmislov, z bonsajem pijanskih blodenj pa se Miladojka Youneed predstavljajo tako s polno dinamiko, preigravanjem jazzovskih standardov, urbanemu klubovju pa se pridružuje tako novodobna interpretacija črnskih vplivov, poleg iluzij zadimljenih beznic iz začetka prejšnjega stoletja pa je tu prostor tudi za ležernost in neobremenjenost z metriko.
Aubidala je shizofreni posebnež na plošči, elektronski zven bobnov ter lomljene ritmike pa deluje bipolarno, bolno in mentalno disharmonično, a efektivno, če ga djemamo kot uvod v skladbo No, ki prestavlja razpoloženje vnovič v bolj plesno prestavo. Bis Program se sicer nadaljuje najprej kot glasbeni medmet, ki pa je na svoj posrečeni način eden najboljših in najsvetlejših ter alternativno najsvetejših trenutkov izjemnega prvenca. Primusovski basi se igrajo z ritmom, pihalna sekcija pa stopnjuje atmosfero do popolnega meditativnega vrhunca. Swans Lake je, roko na srce, edini odvečni balast plošče, saj z minimalističnimi kitarami in ritmično enoličnostjo prav iritantno ustavi sicer pospešeno bitje srca. Jazzu se pridruži blues, ki pa ni zanič, da ne bo pomote, le ne odgovarja vedno po pospeševanju na avtocesti tako naenkrat pritisniti na zavoro ali zategniti ročno bremzo pri maksimalnih 160 kilometrih na uro. Labodji spev pa je tudi zadnje dejanje plošče, zadnjemu dejanju pa je možno le stežka karkoli dodajati – navkljub že tako redkobesednim izlivom ubesedenega gneva in nestrinjanja s sistemom.
Miladojka Youneed so kritiki in na svoj umetniški način prav z manj verbaliziranim pristopom dosežejo več. Obračunajo s preteklostjo ter z gnilim sistemom, na svoj artistični način nabijejo na kol tako politiko kot razvodenele vrednote, s sebi lastnim cinizmom ter svobodo izražanja in neobremenjenostjo z merskimi enotami, žanrskimi mejami in dovoljenimi zapovedmi pa stkejo prav neverjetno prvo dejanje, ki se povsem zasluženo prišteva med najboljše plošče leta 1987. Po tem letu je sledil le spust v brezna balkanske Sodome in Gomore, Ghastly Beyond Belief pa je na svoj preroški način surrealistični odraz mentalnega stanja tedaj že apatičnega družbenega telesa. Miladojka Youneed so dejansko nekaj, kar bi potrebovali danes. V svoji evergreen podobi so tako aktualni še te dni, le da je korpus, ki bi ga bilo potrebno secirati in nabiti na artistične koleprecej manjši. Glamur je bil že pred četrtstoletnim trenutkom, s katerim so začeli Miladojka svoje studijsko štetje, odvečen in ljubljanski eksperti svobodnjaške plovbe med žanrskimi čermi so to dobro vedeli že tedaj. Ghastly Beyond Belief je zato organsko popoln izstrelek čiste strastnosti, polnega izraza in nebrzdane muzikaličnosti, prav zavoljo tega pa predstavlja, povsem zasluženo, enega redkih z omejenostjo neobremenjenih vršacov glasbene genialnosti, ki so se kdajkoli pripetili v metropoli naše majhne države.
Zasedba
Mario Marolt – tenor sax, klarinet
Urban Urbanija – alt in bariton sax
Boris Romih – kitara
Dadi Kašnar – bobni
Igor Ožbolt – bas kitara
Miroslav Lovrič – bas kitara, vokal
Produkcija
Two Thousand Maniacs (Janez Križaj & Iztok Turk)
Seznam skladb
- Intro
- YU Special
- Ratata
- AfroAgro
- A je u omari …
- Aubidala
- No
- Bis Program
- Swans Lake
