GiveTill It’s Gone

0 3

Izvajalec: Harper, Ben
Založba: Virgin Records
Izid: year
Trajanje: 49:55
Ocena: 4.5/5

Novi izdelek samostojnega ameriškega pevca, glasbenika in aranžerja Bena Harperja vzdržuje visoki pedigre njegovih studijskih izdelkov, ki jih vse po vrsti okarakterizira edinstvenost danes že prepoznavnega standarda Harperjeve artistične ekspresije. Tudi “Give Till It’s Gone” ostaja barvito stkani makrame, ki ga učinkovito drži skupaj barvitost žanrskih niti indie rock glasbe, blues rocka, soula in funka.   

Ben Harper je za novi album obdržal preverjeno trojico spremljevalnih glasbenikov, ki so se še na prejšnjem albumu “White Lies in Dark Times” (2009) imenovali, kot Relentless 7. Novi album pa poseduje nekaj argumentov, ki govorijo v prid smiselnosti opustitve priveska Relentless 7, saj je pred nami to pot izrazito osebno izpovedni album Bena Harperja.

Srčika esence albuma se to pot vrti okrog zadnje moško-ženske vojne, ki jo je nedavna previharil Harper. Za umetnikom so ostale slike prebičane, izčrpane in razrušene pokrajine zgrešene zakonske zveze z filmsko igralko Lauro Dern. Pred umetnikom se je izrisala globoka praznina v kateri išče oprijemališča za osebnostni preporod in pričetek novega življenja.

Vsaka bitka z žensko prinese razočaranje, jezo, žalost, večkrat imenuješ sam sebe za popolnega cepca, prevzemaš občutja krivde, vse polno je negativnih občutij, jalovih misli katere te nikamor ne premaknejo, prej odpeljejo še globlje v brezno, če si šibak. Vse to pa moraš stresti iz sebe, da se lahko osvobodiš vseh spon, odpustiš sebi in soudeleženim ter se premakneš višje na svoji poti osebnostnega razvoja v zorenju čustvene in duhovne inteligence. Novi album Bena Harperja je torej skupek skladb, ki so refleksija na zadnje Harperjevo bridko življenjsko izkustvo. Že sam naslov albuma pove vse. “Give Till It’s Gone” bi lahko razumeli, kot absolutno razdajanje v imenu ljubezni, dokler ne izgine prav vse. Prav ves smisel tega početja. Seveda stvar ni tako črna in Harper se na albumu vseskozi zaveda, da obstaja pot iz črnine brezna.  Lirično izpovedno gre to pot za silno bogat izdelek, ki bo predstavljal marsikomu tršo kost za glodanje, spet drugim dodatno draž privlačnosti odkrivanja izpovedno izrazne moči Harperjevega glasbenega karakterja in genija.

Lenobna otvoritev albuma z Don’t Give Up On Me Now je manifest izjemne indie rock skladbe, ki poseduje vso avtorsko briljanco prekaljenega aranžiranja. Diziluzioniran vokal, ki tava v temi in išče samega sebe, spremljajo barviti kolaži tople in organske živosti. Brez pretencioznosti, le polno čuteče in predano. Sozvočje je izjemno. Tu ne joče le Harperjevo srce, jočejo tudi instrumenti. V refrenu je Harper s svojim subtilnim vokalom že tako gol, neposreden, krhek in ranljiv, da je hipoma mogoče začutiti neizmerno umetnikovo bolečino, ki jo je prelil v skladbo.  Občutja postanejo že kar srhljivo resnična v I Will Not Be Broken, osebno izpovedno zasnovani folk zgibanki, ki učinkuje v kitici že skoraj mračno Nick Caveovsko. Tretja skladba Rock N’ Roll Is Free razbremeni mračni uvod albuma, z nekaj sapice Neal Youngove karizme jangle-ovsko kitarskega zvena. Vse dokler ne pridemo do bridke balade Feel Love, kjer v polnem učinkuje vokalna ekspresija prefinjenega podajanja čustev, ki skozi verze še kako prepričljivo zlezejo poslušalcu pod kožo. Podobna občutja utelesi v naljadevanju še en mirnejši trenutek albuma v brhki zgibanki Pray That Our Love Sees The Dawn vdihnjenega country melosa, ki jo poglablja le nežno ritmično metličenje. Melos v katerem bi se znašel opojno domače celo velikan kova Brucea Springsteena, le da je našel Harper to pot primernejš kompanijo v nizanju vokalnih duoetov z ameriškim kantavtorjem Jackson Browne-om. Izjemni kantavtorski trenutek Harperjevega unikatnega art pečata!

Togotni indie rock napad sledi v Clearly Severly, ki zveni tako modno, da bi jo v svoji slaboumni omejenosti prenesel celo razvrednoteno korporativni duh MTVjevstva. Tu velja omeniti, da novi album ne poseduje tako surovega zvoka kitar, kot njegov predhodnik. Ravno ta večja kontrola nad zvokom kitarske igre pričara kontraste med donečim kotaljenjem snare-bobna, inteligentno pronicljivostjo melodičnega pajdašenja debele bas noge (v razpoložljivem prostoru, ki ga ponujajo zasnove vodilnih melodij skladb) in toplo zvenečim organskim zvenom kitar, še bolj intenzivno. To potrdi tudi Get There From Here, ki jo razblini ob koncu domala psihadelični podaljšek potenciranja zvočnih kolažev skozi instrumentalno komunikacijo čutnega sporazumevanja osnovnih štirih gradnikov.

Ne glede na dejstvo, da odseva Benova vokalna interpretacija v ozadju vseskozi glasbenikov  prirojeni občutek za soul improvizacijo, ki kriči po integraciji v blues točkah, pa se to pot Harper previdno suče po izrazni sredini in ne rine na vsak način v bluesovsko zasnovo skladb. Ne z vokalom, ne z vodilnimi frazami skladb. S pravim dotikom blues erotike se srečamo šele proti koncu v odlični Waiting For The Sign, ki je Harper ni pozabil zabeliti z žmohtnim razmazom slide kitare v ozadju in “honky tonk” spremljavo piana.  Takoj za njo je v rabi slide kitare še hrupnejša udarna blues rock zgibanka Dirty Little Lover, ki ne skriva črnega poslanstva delta bluesa in Harperjeve velike ljubezni do del Roberta Johnsona. Dela slednjega so Harperja že od malih nog navdihovala po raziskovanju slide kitare. Skladba Dirty Little Lover bo všečna tudi ljubiteljem glasbenega pristopa nove super blues rock zasedbe Black Country Communion, kjer deluje Harper v refrenu že prav nesramno blizu principom vokalne interpretacije Glenna Hughesa.

Da pa ne bi pozabili na osnovno sporočilo novega Harperjevega albuma, je za konec glasbenik privarčeval še eno odlično indie rock skovanko izjemno duhovitega združevanja elementov bluesa, osnov pop glasbe  in alternativnega rocka. Vokal je v refrenu bestialno togoten, namerno popačen skozi učinke distorzije, kar še poglablja dramatično vsebino sporočila skladbe. Harper na tej skladbi v vokalni interpretaciji res ni izbiral sredstev brzdanja. In ravno v tem je največja draž njegovih del, od česar ne odstopa tudi novi album. Pristno prelivanje tistega kar čuti srce, v glasbeni jezik, kot ga narekuje le unikat artistične biti Harperjevega značaja.

Ben Harper je ponudil množicam z novim izdelkom izjemno zrel album svoje glasbene kariere, katerega moč ni le v bravuroznem aranžiranju, ki se pohvali z jedrnato pronicljivostjo izdelanih vodilnih fraz. Moč “Give Till It’s Gone” je tudi v briljanci interpretacije občutij, ki resnično učinkujejo, s pristnostjo nenehno dražijo in s sporočili polno zaposlujejo poljudnega konzumenta Harperjeve glasbene retorike. Glasbeniki ne izstopajo v instrumentalnem smislu niti na eni točki albuma. Skladbe ne prenašajo pretencioznosti instrumentiranja in v njih ni kančka prostora za eksperimentalne pobege. Sobivajo v izjemni koherenci medsebojnega zaznavanja in sledijo oživljanju emocij Harperjeve vokalne interpretacije. Moč  instrumentiranja je ravno v prefinjenem doziranju skladb s kratkimi in jedrnatimi glasbenimi rešitvami, ki dodajajo osnovnemu ogrodju skladb pravšnjo mero sočnega polnila živahne dinamike in zrelostne pronicljivosti.

Ben Harper je na novem albumu ponudil zrelostno dovršeno zgibanko izrazne raznolikosti, ki jo veže skupaj unikatni dotik samonikle aranžerske žilice umetnika. Gre za utečeno utelešenje standardov dejanj preteklih Harperjevih albumih, ki se po novem manifestira v zrelostni nadgradnji. Na novem albumu ohranja Harper še naprej izjemno izrazno prožnost, širino, ustvarjalno svežino in navdih, kar dokazuje, da se glasbenik še naprej vseskozi razvija in artistično zori. Zahvaljujoč veliki sposobnosti pristnega oživljanja najintimnejših umetnikovih občutij na način, ki je obče doumljiv in dostopen množicam. Bližje, kot vas bo to pot v svoj intimni svet spustil Ben Harper, skoraj ne gre. To je največ, kar ti lahko ponudi poljubni umetnik, zato  je “Give TIll It’s Gone” zelo poseben album, ki vas bo lahko navduševal še dolgo časa.

Zasedba

Ben Harper – vokal, “slide” kitara

Jason Mozersky – kitara

Jesse Ingalis – bas kitara

Jordan Richardson – bobni

GOSTUJOČI GLASBENIKI:

Ringo Starr – bobni na skladbah št. 6. in 7.

Jackson Browne – vokal na skladbi št. 8

Produkcija

Danny Kalb

Seznam skladb

1. Don’t Give Up On Me Now

2. I Will Not Be Broken

3. Rock N’ Roll Is Free

4. Feel Love

5. Clearly Severely

6. Spilling Faith

7. Get There From Here

8. Pray That Our Love Sees The Dawn

9. Waiting On A Sign

10. Dirty Little Lover

11. Do It For You, Do It For Us

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki