Izvajalec: Blonde Zeros
Založba: El Gallo Rojo
Izid: year
Trajanje: 58:09
Ocena: 4.1/5
Kako danes ustvarjati glasbo? Kako, ob vsej glasbi, ki že obstaja, ob vseh zvokih, ki so bili že v nešteto kombinacijah izzvani iz glasbil, narediti nekaj svežega in novega? In, kar je še težje, kako to svežo in novo glasbo narediti harmonično in poslušljivo? To je bilo glavno vprašanje italijanske psihadelične jazz-core skupine Blonde Zeros. Njihov prvenec “God Fried Finger” je bil dolgo pričakovan, saj je bend že nekaj časa strašil s svojo avantgardno muziko po najrazličnejših odrih, med katerimi so bili nekateri izmed njih tudi v Sloveniji. Na albumu se kopici glasbenikov kot gost pridruži tudi Slovenec Blaž Celarec, ki ne posodi bendu le svojih tolkalskih sposobnosti, temveč je bila celotna plata snemana v njegovem Attic Studiu.
“Gid Fried Finger” je vsekakor album, ki se ga je težko lotiti. Avantgardnost je prepletena z minimalistično težnjo “manj je več”, hkrati pa slišimo jazzovske standarde, ki jih glasbeniki po ovinkih pripeljejo do naših ušes. Minimalistični deli so polni zvokov vsakdanjih predmetov, kot so škarje, zvonec, kuhinjska posoda in veriga. Večinski del njihove glasbe pa je ali prežet z navidez naključnimi zvoki činel, organskih zvokov klaviatur ter distorziranih kitarskih prijemov ali pa je poln naravnih zvokov inštrumentov s strunami vseh vrst ter prijetnimi zvoki pihal; glasba tako izpade ali grozovito strašljiva ali globoko čustvena. S stopnjevanjem v komadih dajejo glasbeniki svojim stvaritvam vedno večji smisel, še več – vedno ustvarijo celovito obliko. Gonilna sila celotnega albuma sta bas kitara in bobni, ki pa ne služita toliko ritem sekciji kot sami esenci in duši glasbe, saj vodita posamezne skladbe v smer, ki si jo zastavljata prav ta dva inštrumenta. In že samo določene finese lahko glasbo ponesejo iz visoko energičnih beatov v žalostno in melanholično “melodijo”. Le-te skorajda ni, vendar vse zveni povezano, polno, zanimivo. Poslušanje ni lahko, vendar ob pravem trenutku in razpoloženju odpre svet emocij in hkrati neverjetne domišljije ter proste interpretacije.
Potovanje po “God Fried Finger” je dolgo in deloma mučno, vendar raznoliko in, čeprav na prvo poslušanje ne deluje tako, zadovoljujoče. Obsega vse možne žanre, od stonerske progresive prek avantgardnega minimalizma do jazzovske fuzije. Najrazličnejši gostje doprinesejo ogromno, dajo komadom osebnost ter dokončno podobo. Žal bo veliko poslušalcev odvrnjenih od plate zaradi eksperimentalnosti in avantgardnosti v glasbi “blondincev”. Ob poslušanju se namreč dobi občutek, da je album namensko podan v to smer z namenom, da bi se karseda izognil komercialnim vodam. Vseeno gre skupini pohvala, da so uspeli v ustvarjanju nečesa drugačnega, pa čeprav je tako velikokrat le zaradi drugačnosti same. Inovacijsko so na nivoju, veliko “anti-melodij” je uspešno postavljenih in nenazadnje prijetnih ušesom. Žal včasih te zbledijo v mizerni potrebi po čimvečji alternativi današnji glasbi in le zahvalim se jim lahko, da večkrat prevagata glasbena duša, srce in dober posluh. In to je tisto, kar največ pomeni.
Zasedba
Massimiliano Sorrentini – bobni
Danilo Gallo – bas kitara
feat. Giorgio Pacorig – klaviature
Gostujoči glasbeniki:
Enrico Terragnoli – kitara
Maria Vicentini – različni inštrumenti s strunami
Piero Bittolo Bon – pihala in trobila
Blaž Celarec – tolkala
Laura Copiello – vokal
Produkcija
Massimiliano Sorrentini
Seznam skladb
1. Pat Garrett & Billy The End (Sorrentini)
2. Bugs (Sorrentini)
3. Neuenburgerstrasse (Gallo)
4. Elizabeth Dane (Sorrentini)
5. Sarabande (cello suite n. 5 – J.S. Bach)
6. Brighton Hill (Sorrentini)
7. Jena Plissken (Sorrentini, Bittolo Bon)
8. Program Zond (Sorrentini)
9. Goodbye Venezia (Gallo)
10. Electronic Peperoni (Gallo)
