Izvajalec: Grinderman
Založba: Mute Records
Izid: year
Ime, ki idealno predstavi tudi sam zvok skupine! Grinderman dobesedno meljejo, res je da je skupina sestavljena iz samega jedra skupine The Bad Seeds, bolje znanimi pod imenom Nick Cave & The Bad Seeds. In Nick Cave & The Bad Seeds so vedno znali mleti, le v zadnjih letih so dali prednost nekaterim drugim, nekoliko bolj umirjenim glasbenim izrazom. Vendar samo v določeni meri, na albumu Nocturama so postregli z “Dead Man In My Bed”, ter “Babe, I’m On Fire”, na dvojnem albumu The Abattoir Blues/The Lyre Of Orpheus pa z “Get Ready For Love”, ter “Hiding All Away”, ter tako dokazali, da nikakor niso pozabili, kakšen sloves se jih je in se jih še drži. No, album Grinderman pa v resnici prebudi še starejše občutke oz. v tem primeru bolje rečeno, nervoze, prebudi namreč energijo skupine The Birthday Party, kar pa ni bilo ravno za pričakovati od Nicka Cavea, vsekakor pa je zelo dobrodošlo. Marsikdo bi lahko rekel celo, “ja, končno!”.
In res, to je glasba, ki ni nastala v pisarni, kakor zadnje čase nastaja vsa glasba Nicka Cavea. Ne, to je glasba, ki je nastala neposredno v interaktivnem odnosu med štirimi glasbeniki, ki so po njihovih lastnih besedah, preživeli preveč časa skupaj (na vajah). S premalo spanca! Kot je znano pa se lahko zaradi pomankanja spanca začnejo dogajati čudne stvari… In ena od teh čudnih je verjetno tudi ta, da Cave ne igra več klavirja, pač pa kitaro, kar je odprlo skupini povsem nove dimenzije in hkrati tudi novo ostrino izražanja. In album Grinderman je v bistvu, skoraj v celoti, zares oster in neizprosen. V ospredju je vseskozi prisoten nekakšen občutek možatosti, takšne možatosti, ki privre na dan po daljši odsotnosti ženskega spola. In v pesmi “Go Tell The Women” izvemo, da so se moški povsem prostovoljno odločili, da odidejo od svojih žensk, kajti “all we wanted was a little consensual rape in the afternoon and a bit more in the evening”. Dalje, “No Pussy Blues”, kaj je lahko še bolj direktno? Gre sicer za klasično blues izpoved in večno fascinacijo nad tem, da “dobiš” oz. v tem primeru, da “ne dobiš”. Stvar, stara kot svet. S kakšnimi bolj modernimi, trendovskimi temami se Cave, tako ali drugače, ponavadi niti ne obremenjuje. Tu je, potem takem, podobno “večnih” tem, ki se vedno znova pojavljajo v Caveovi liriki, na pretek, le Bog se je nekoliko umaknil s prizorišča. Kar je razumljivo, saj se tu v večini govori o stvareh, ki ponavadi izključujejo Boga ali pa zahtevajo kasnejšo pokoro, ki pa je tu ni čutiti.
Že v uvodni skladbi, “Get It On”, Grinderman opravijo še z nekaterimi stvarmi, morda strahovi in nelagodnimi občutji, ki so krojila preteklost, sedanjosti pa prav gotovo ne več. “I got to get on up, to get down and start all over again. Head on down to the basement and shout. Kick those white mice and black dogs out. Kick those white mice and baboons out. Kick those baboons and other motherfuckers out. And get it on!”. Kasneje v pesmi “Depth Charge Ethel” Cave obudi spomin na nekdanjo znanko, Ethel, ki je bila zasvojena z drogo in prostitutka in obenem ena najbolj srečnih ljudi. V najmirnejši skladbi, “Man In The Moon”, pa se soočimo z bolj običajnimi stvarmi (za Cavea), kot sta zapuščenost in izguba. In metafora izgubljenega astronavta je tu več kot odlična. Morda najbolj posebna pesem od vseh zbranih pa je “Electric Alice”, ki naj bi bila nekakšen poklon nedavno preminuli, izjemno kreativni in svojevrstni glasbenici, Alice Coltrane. Kot je dejal Cave, je pesem nekakšna “halucinacija ali sanje”, ki bi s svojim repetativnim glasbenim vzorcem in izredno električno napetostjo lahko trajala večno.
Strah, da so se tradicionalno epska besedila, katere Cave mojstrsko ustvarja izgubila je sicer lahko prisoten, vendar je povsem nepotreben in odveč, kajti tu v ospredje vsekakor vstopi koncept, ki je pri Grinderman neprikrito drugačen od tistega, ki ga predstavljajo Nick Cave & The Bad Seeds. In izliv izjemne količine, tiste surove, prvinske energije je tu pač prevladal nad moralno izpovednostjo in tankočutnostjo, ter bolečino, katere smo vajeni drugače. Nedvomno so Grinderman in Nick Cave & The Bad Seeds ista fotografija, samo Grinderman so njen negativ.
Zasedba
Nick Cave – Vokal, el. kitara, el. orgle, klavir
Warren Ellis – El. bouzouki, Fendocastor, viola, violina, akustična kitara, Hohner guitaret, spremljevalni vokal
Martyn Casey – Bas kitara, akustična kitara, spremljevalni vokal
Jim Sclavunos – Bobni, tolkala, spremljevalni vokal
Produkcija
Nick Launay in Grinderman
Seznam skladb
01. Get It On
02. No Pussy Blues
03. Electric Alice
04. Grinderman
05. Depth Charge Ethel
06. Go Tell The Women
07. (I Don’t Need You To) Set Me Free
08. Honey Bee (Let’s Fly To Mars)
09. Man In The Moon
10. When My Love Comes Down
11. Love Bomb
Dolžina albuma: 40:03
