Grozeče nebo v Mostovno priklicalo Obituary! (2012)

Arhiv Arhiv Nazadnje spremenjeno Jun 11, 2026

Avtor: Rok Klemše
Fotografije: Nina Grad

Kraj: Mostovna, Nova Gorica
Datum koncerta: 04.06.2012
Število obiskovalcev: 200

Obituary niso nikakršna neznanka slovenskih odrov, saj njihov večni death metal pogosto maje odrske deske po Sloveniji. A Obituary so preprosto tak unikat, ki po 25 letih ustvarjanja najboljšega death metala ne kaže niti najmanjših znakov usihanja, da je obisk njihovega koncerta za slehernege fena death metala nuja in obveza. Tokrat so Obituary v sklopu turneje Europe Possession 2012 obsedli oder novogoriške oz. solkanske Mostovne!

Nekoliko presenetljivo so kot prvi na oder stopili pred tem nenapovedani italijanski stoner/sludge metalci Grime. Ti so v dobre pol ure dolgem nastopu Mostovno spremenili v močvirje ter se v stilu kakšnih Crowbar kot megla počasi in morbidno vlekli skozi set. Za razliko od neworleanških prvakov sludgea pa so Grime izpadli mnogo bolj monotono ter dolgočasno, vlekli pa so se tako dolgo kot ponedeljek. Njihov umazan in močno distorziran zvok, podprt s kričeče trpečim vokalom zavoljo dolgočasnih in ponavljajočih se rifov in ritmičnih vzorcev, preprosto ni vžgal in le čakal se je trenutek, da se Grime pospravijo z odra.

Z naslednjimi nastopajočimi pa je večer konkretneje zavil v brutalnejše vode, na oder so iz pekla prilezli domačini Hellcrawler in dvorano za tričetrt ure pahnili v postapokaliptično puščavo. Kljub nekoliko slabšemu, zapacanemu zvoku so fantje, ki so lani izdali svojo prvenec Wastelands, brez večjih težav temperaturo Mostovne dvignili za nekaj stopinj višje in razpoloženo publiko uspešno ogreli za prihod floridskih legend. Hellcrawler so brez kompromisov po publiki usekali z brutalnim in agresivnim black/death metalom, ki pa od generičnega odstopa po tem, da je močno obarvan s klasičnim rock ‘n rollom. Nekako v stilu švedskih prvakov Entombed Hellcrawler zvenijo kot pankrt black/death metala in Motörhead, slednji bi tako zveneli, če bi igrali na steroidih Satanu. Da pa nebrzdana agresivnost, brutalen vokal in d-beat cupa cupa bobnanje ne bi postalo monotono, Hellcrawler poskrbijo z dodajanjem melodičnih kitarskih linij, ki nekoliko spomnijo na »maiden worship« linije Švedov Dismember.

Tokrat na nosilce večera nismo čakali pompozno z ugasnjenimi lučmi in bombastičnimi intro posnetki. Ne, oder je za floridske death metal legende Obituary pripravil en sam rodie in velikani death metala so na oder prihrumeli silovito ter Mostovno poteptali s Frozen in Time inštrumentalno bombo Redneck Stomp. Kot prva sta dvorano s peklenskimi ritmi zatresla Trevor Peres (kitara) in basist Terry Butler, ki že lep čas nadomešča v Gorgoroth pobeglega Franka Watkinsa, za njima je nov potres sledil z bobnanjem Donalda Tardyja, dokončno pa je publiko v kaos vrgel prihod vokalista Johna Tardya. Nekaj časa se je zdelo kot, da čakamo, da se četverki na oder pridruži še peti član, solo kitarist Ralph Santolla, a je hitro postalo jasno, da so potem, ko je Santolli vrata pokazal Glen Benton (Deicide), le-tega iz benda zabrisali še Obituary. A nič hudega, legendarna Osmrtnica se je tudi brez solaž znašla kot riba v vodi, bistvo tega benda so bili vedno mastni, groovy s Celtic Frost navdhinjeni riffi Trevorja Peresa, rušilno, enostavno, a premišljeno bobnanje Donalda Tardyja in zverinski vokal njegovega brata Johna. Obituary tako na odru v živo uspešno predstavijo to kar jih dela unikatne – death metal, ki se je pravkar izrodil iz primordialne brozge in zveni obenem peklensko počasno ter hkrati jebeno hiter. Obituary so leta 1989 s tektonskim premikom, prvencem posnetim v kultnem Morrisound studiu na Floridi postavili pomemben temelj razvijajočemu se žanru death metala, svoj status pa so z naslednjimi izdajami le še utrdili in so še danes eden najbolje prodajanih death metal bendov. Kar je takratna inštrumentalna četvorka – Trevor Peres in Allen West z morbidnimi riffi in lovecraftijanskimi solažami, ter kotaleča se rušilna moč v obliki ritem sekcije dvojca Donald Tardy in Daniel Tucker – umestila na kultni prvenec Slowly We Rot je vokalist John Tardy povzdignil na povsem drug nivo in žanru dal nezgrešljiv pečat. In ko ti Tardy po 25 letih kruljenja z odra s pošastnim, globokim growlom še vedno zaseje strah v kosti točno veš zakaj so Obituary tako spoštovano ime! Sploh ko pride čas, da te floridski rednecki, khem, kmetavzi razseckajo na pol in ti kožo obrnejo navznoter v stilu fantazije ljubkega Leatherfacea iz Teksaškega pokola z motorko z venčkom Chopped in Half/Turned Inside Out s kultne Cause of Death. In ko Tardy neusmiljeno udriha po bobnih, da ga čutiš globoko v želodcu, samo čakaš kdaj ti bo Tardy v hrbet zaril motorko, saj za teboj že odmeva brutalni krik “Chopped in Half, Feel the Blood Spill From Your Mouth!” Mostovna je tokrat ponudila res odličen zvok, saj je fenomenalno Tardyjevo bobnanje dodobra pretreslo vseh dvesto in nekaj kosti, boljšega zvoka snare bobna pa nisem slišal že lep čas (nazadnje na Obituary v Ljubljani, haha!), svoje mojstrstvo pa je razkazal tudi z odlično bobnarsko solo točko. Obituary so s fenomenalno predstavo, karizmatično pojavo 44-letnega živalskega vokalista Johna in nizanjem klasik Dying, Threatening Skies, Dethroned Emperor (Celtic Frost priredba, ki je sicer železna stalnica Obituary repertoarja), Find the Arise ter zaključnega trojčka večnih himen death metala The End Complete, Evil Ways ter kultno Slowly We Rot, Mostovno spravili do vrelišča. Do katerega je pomagala priti tudi odtrgana publika, ki je nizala stagedive za stagediveom in mosh za moshem.

Obituary so adijo rekli po slabi uri in četrt, kar bi bil v primeru kateregakoli drugega benda prekleto kratek set. A, če Obituary kaj manjka na kvantiteto to nadomestijo z hudičevo intenziteto, ki te za vrat drži od prve linije Redneck Stomp pa vse do poslednjega segnitja s Slowly We Rot. Obituary so po četrt stoletja igranja še vedno surovi, agresivni, rušilni in brezkompromisni – in so kot počasi fermentirajoča se najboljša vrsta pravega domačega “redneck” “moonshinea”, ki ti prežge grlo in olupi do kosti.