Kraj: Dom Sportova / Zagreb / Hrvaška
Datum koncerta: 25.09.2006
Število obiskovalcev: 0
Cena karte: 12.000,00 SIT
Sem pač človek, ki se zna zbuditi na levi nogi in na njej ostati cel dan. In sem tudi človek, ki se zna zbuditi z levo nogo in zvečer že veselo poplesavati na desni! In torek je bil eden takih dni: nič, a čisto nič me ni prepričalo, da bi veselo odšla na avtobus, se zabavala in videla Pearl Jam. Pa četudi:
a) sem ob njih začela živeti življenje, takrat še najstniško
b) mi je njihova prva plošča Ten ena najboljših nasploh
c) sva skupaj s prijateljico “žalovali”, ko se je Eddie odločil poročiti (kako smešne smo lahko punčke!)
d) so z njihovo zadnjo ploščo dokazali da so …pač “IN”!
Na žalost me nič od slednjega ni spravilo v koncertno voljo. A včasih moramo narediti tudi kaj, česar si mogoče tisti trenutek niti ne želimo…In kako neumna bi bila, če se ne bi odločila iti. Kajti kasneje izveš, pa čeprav se ti je že tekom koncerta zdelo nekam sumljivo dober koncert, da si bil na njihovem najboljšem koncertu v Evropi! In tukaj pridemo do tega zakaj so Pearl Jam “in”: ker je samo iz Slo odpeljalo osem avtobusov, ker so napolnili dvorano z mladim in starim in jih dobri dve uri zabavali neprenehoma in ker so vzpostavili kemijo, kakršne ne vidiš na vsakem koncertu!
A pojdimo lepo nazaj k mojemu jutru na levi nogi…
Priznam, da sem bila malo nezadovoljna že zaradi tega, ker sem morala na avtobus in oditi na koncert sama. A nič zato! Ko smo se vsi oboževalci in radovedneži naposled zbrali in posedli na svoje prostorčke ter bili natančno prešteti izpod budnega očesa našega skrbnika Koncert Freaka, je bilo že veselo. Super družba na avtobusu (da bi bil sam, je najmanj kar te lahko skrbi, pa četudi nisi mlada blondinka!), dobra organizacija in pa že na avtobusu lahko spiješ kaj pivca rdečega. Priznam, definitivno boljše kot z avtom. Ne skrbi te bencin, ne cestnina..nič! Piješ, se zabavaš in uživaš. Ko smo prispeli v Zagreb pred Dom Sportova, smo bili že vsi veseli – tako in drugače! Veliko avtobusov, veliko oboževalcev iz različnih koncev in kar poštena gneča, preden nam je uspelo priti v dvorano. Jaz sem pristala v družbi nekega Nizozemca in dveh fantov (pevec in basist nekega še neznanega zagrebškega benda) in skupaj smo se nekako prerinili noter.
In enkrat noter…uf! Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička in ni bilo druge, kot da smo stali. Pearl Jam odigrajo vsak koncert, kot da je njihov zadnji in tokrat sem se prepričala, da je to vsekakor res. Nič predskupine, nič odvečnega govorjenja, let’s go – glasba! Začeli so z Severed Hand in ni bilo človeka, ki bi sedel, resnično! Vsi, prav vsi so stali, ploskali in kar je najbolj presenetljivo, odpeli so čisto vse pesmi skupaj z Eddijem! Vse, ne samo dva hita! Lahko smo slišali pesmi različnih plošč, tako zadnje kot prve. Mirno lahko povem, da so Pearl Jam raztreščili dvorano na zvočne koščke in v ljudeh prebudili tisto, česar kdaj ne pokažemo. Da so bile vse dlake na nas pokonci je itak očitno… A tisto najlepše je bila kemija, kemija ki so jo vzpostavili z nami – mislim, da jim je vseeno komu igrajo: Hindujcem, Madžarom ali lastnim bratom – Američanom (verjetno tem še najmanj radi!). Fenomenalno je videti osem tisoč ljudi, ki sledijo, se pustijo odpeljati v sanje in tisti večer nihče ni bil to, kar se zdi. Niti Pearl Jam niso bili to, kar se zdi. Eddie Vedder se je potrudil in Hrvatom iz listka v polomljeni hrvaščini prebral zahvalo za tako lep sprejem in s tem dosegel še večjo evforijo ljudstva, ki mu je jedlo iz roke. Ob starih komadih, kot sta Alive in Even Flow, je množica dobesedno norela. S pesmijo Black so nas pretresli, ob Jeremyju pa so nam nostalgično orosili oči. In ljudstvo, lačno dobre glasbe je preglasilo bend in prav neverjetno je, kako so poznali vsa besedila! In Eddie je dal besedo ljudem..in ljudje so tudi ob novih komadih kot sta World Wide Suicide in Army Reserve peli, kot da pojejo hite stare najmanj par let. Priznam, koncert me je ponesel v višave! Petje, plesanje in energija dobre glasbe – le kako sem zjutraj sploh lahko razmišljala, če bi sploh šla! Verjetno je bil to doslej moj najboljši koncert, kajti vseboval je vse sestavine katere rabi bend, da pripravi hud koncertni recept! Proti koncu je “frontmen” bisernega džema postregel Hrvatom še z njihovo zastavo in le kaj bi jih lahko spravilo v še večjo evforijo? Le še Neil Youngov Rockin’ In The Free World in nato Yellow Ledbetter. Meni osebno je manjkal le komad Garden.
Kaj na še rečem o koncertu Pearl Jam, kateri so presegli same sebe? Da se jim srčno zahvaljujem za torkov večer, kajti v meni so znova zbudili spomine, pokazali znova kako lepo je ko je vseeno kdo si in iz kje si…Predvsem so pokazali, da so bend, kakršnih bi si lahko le želeli. In čeprav nočejo biti komercialen bend, so komercialno razprodali dvorano. Komercialni bendi namreč snemajo videospote – oni jih ne (več). Komercialni bendi ne dajo vse od sebe, kot da igrajo prvič – oni da. In komercialni bendi se ne ukvarjajo s samomori in incesti – oni se vsekakor. A zadnja plošča se spet nagiba k velikim prodajam…In odpira vrata v nov svet – preprosto imenovan “Pearl Jam”. Kot je pela cela dvorana:” I know some day you’ll have a beautiful life, I know you’ll be a star, but in somebody else’s sky!”
In dosegli so, da sem iz leve prestopila na desno. Nogo namreč!
Setlista
1. Severed Hand
2. Corduroy
3. Hail Hail
4. Last Exit
5. World Wide Suicide
6. Elderly Woman Behind The Counter In A Small Town
7. Given To Fly
8. Unemployable
9. In Hiding
10. Even Flow
11. Education
12. Do The Evolution
13. Jeremy
14. Army Reserve
15. Gimme Some Truth
16. Whipping
17. Life Wasted
—dodatek 1.—
18. Thin Air
19. Thumbing My Way
20. All Or None
21. Black
22. Wasted Reprise
23. Better Man
24. Porch
—dodatek 2.—
25. Blood(Atomic Dog)
26. Alive
27. Rockin’ In The Free World
28. Yellow Ledbetter
