Izvajalec: Halford
Založba: Metal God Entertainment
Izid: year
Ocena: 4/5
Rob Halford je mož, mimo katerega ne more noben pravi ljubitelj heavy metala. Je njegova neizpodbitna pionirska figura. Pravi metalski Mojzes. Rob Halford, ki je v letu 2008 izdal z Judas Priest poslednji album zasedbe z naslovom “Nostradamus”, je očitno zbral v relativno kratkem obdobju dovolj energije, volje in poguma, da oživi svojo skupino, ki še bolj jedrnato pooseblja vso esenco tega edinstvenega pevca, z jasno prepoznavnim karakterjem in karizmo. Torej pred nami je tretji pravi studijski album zasedbe Halford. Čeprav se imenuje s polnim imenom “Halford IV.: Made Of Metal”, pa človek stežka sprejme zaporedno številko “IV.”, saj je težko resno jemati za studijski album izdajo “Halford III.: Winter Songs” (2009).
Sama naslovnica in njen naslov povesta vse o novem izdelku. Material ga tudi v vsej kredibilnosti opraviči! Narejeno iz metala. To, da je Rob za vselej izgubil moč rabe vokalnih registrov najvišjih leg, v kar smo se lahko prepričali ob poslušanju albuma “Nostradamus” in nenazadnje na zadnjih živih nastopih Judas Priest v letih 2008 in 2009, še ne pomeni, da je glasbenik izgubil tudi kredibilnost opravljanja funkcije vokalista. “Made Of Metal” je dokaz da ostaja jeklo nerjaveče!
Ko sem prijel tale plošček v roke sem se zbal sledečega. Na njem je kar štirinajst pesmi. Vsekakor te to pripelje do ugibanja, ali so skladbe vse po vrsti enakovredne v kvalitativnem smislu? Takole. Kolebanja so, a jih je precej manj, kot je bilo pričakovati. Zakaj se je Rob odločil uvrstiti toliko skladb na album? Nemara čuti, da so to njegovi zadnji vzdihljaji sicer bogate in zavidljive kariere v mnogih ozirih prvega metalskega svečenika. Mož jih šteje danes 59. let!
Se še spominjate albuma “Resurrection”? Prišel je na trg leta 2000. Vsi smo si oddahnili. Lažem. Le vsi najbolj zakrknjeni Priest fani. Ti so najbolj bentili nad takratnim pomikom skupine v poltonsko rezgetanje albuma “Jugulator” (1997), z “Resurrection” pa so prejeli pravzaprav “Painkiller” novega milenija. Nekaj podobnega lahko trdimo sedaj. “Nostradamus”, ki ne skriva svojih posebnosti, drugačnosti in kvalitet, le ne sodi v tisti ožji izbor najboljših Judas Priest albumov, saj mu odločno primanjkuje goriva. V tej trenutni situaciji pa prav “Made Of Metal” prinaša tisto, kar pogrešamo na albumu “Nostradamus”. Da pa ne pomešamo stvari, je ob vseh ljubih primerjavah vseskozi nadvse priporočljivo nositi v glavi preprosto dejstvo, da Halford niso Judas Priest.
Če pridobiš na svojo stran aranžerja, producenta, kitarista in moža, ki v vsakem trenutku zna prinesti odločno in učinkovito kitarsko frazo, da lahko na njej zraste prava skladba najžlahtnejšega metalskega porekla, si opravil že veliko dela. Govorimo seveda o gospodu, ki je poznan pod imenom Roy Z. Tudi tokrat je Roy Z skupaj z Robom soavtor in so-aranžaer polovice skladb novega albuma. Seveda je opravil tudi vse producentske dolžnosti.
Skladbe nosijo vsebnost melodij, ki doslej izmed vseh treh studijskih albumov zasedbe Halford pričarajo največ smiselnih vzporednic z likom in delom Judas Priest albumov osemdesetih let. Skladbe, kot so Heartless v refrenu, ali takoj za njo Hell Razor, pa Speed Of Sound in skladba, posebej učinkovitega refrena We Own The Night, so trenutki albuma, ki jih ne bi pogrešal na slehernem Judas Priest albumu osemdesetih prav noben Judas Priest fan. Delo kitaristov Metal Mikea Chlasciaka in Roya Z-a je eno najimenitnejših ta hip na planetu Zemlja. Vsaj kar se tiče kreativnega kljubovanja v klasičnih heavy metalskih vodah. Na trenutke delujeta, kot da se v srednjih instrumentalnih delih nikakor ne mislita ustaviti v podajanju več delnih kitarskih solaž (še ena karakteristika podedovana od Judas Priest). Soliranje je presunljivo navdahnjeno in prinaša na trenutke celo atribut nepredvidljivosti, kar je dodatna draž, ki vznemirja poslušalca
Šibkejši trenutki albuma so točke kot je hard rockerska Thunder And Lightning, pa nekoliko v uho preveč bodeče patetična in repetitivna Twenty Five Years, kot tudi Till The Day I Day, ki pa jo izkušeni Rob uspe mojstrsko izvleči z rešitvami v refrenu.
Tu so trenutki albuma, ki na njem izstopajo in se posebej bleščijo v neoporečni ostrini metalske razbeljenosti. Otvoritev albuma z Undisputed bi brez težav lahko našla otvoritev na albumu Resurrection, pa čeprav ni tako neposredna in togotno razbeljena kot otvoritev albuma “Resurrection”, njena moč je tokrat ujeta v izredno smeli rešitvi vodilnih melodij, ki v hipu stresejo pravega ljubitelja heavy metala. Zaporedje prvih petih skladb je najmočnejši del albuma. Orkansko in dodatno pospešeno napadejo Halford v Fire And Ice, primat pa znova prevzame izredna vodilna melodija. To je tudi redek trenutek albuma, kjer se kitarista odločita za plasma dodatnih melodičnih okraskov, ki so položeni nad vodilne kitarske fraze v obliki harmoniziranega trzanja preko riffov. Kibernetični vzorec robotskega oglašanja perfektno godi v gomazeči metalski prikazni Made Of Metal, ki ne izgublja čvrstega fokusa novega albuma.
Ena najboljših skladb albuma je The Matador! Ta nosi kotaleči ritem klasike albuma “Resurrection” Made In Hell. The Matador je poseben še po iskrivi inkorporaciji melosa španskega flamenka s katero je prežet uvodni, izhodni in srednji instrumentalni del skladbe, pa tudi Robove vokalne linije sledijo pretežno temu melosu. Vse pa je skrbno in nezmotljivo odeto v pravo hudičevsko rezgetanje prvinske metal orgije. V refrenu se Jarzombku povsem utrga in kotaljenje dvojne bas boben stopalke prične evocirati nekatera spogledovanja z magijo Judas Priest albuma “Painkiller”. Tu je The Mower, ki je očitni izgubljeni “ostružek” iz obdobja nastanka albuma “Crucible”, saj tja po slogovnem odstopanju od preostalega materiala definitivno sodi. Preseneti tudi vokalna moč rabe najvišjih registrov Roba Halforda, kar pomeni, da so bile vokalne linije za The Mower definitivno položene pred letom 2006. Skupina se je tega zavedla, zato je skladbo nastavila na zadnje – zaključno mesto na razporedu 14. skladb albuma.
Standardne balade, kakršno bi pričakovali od Roba, to pot ni na albumu, največji približek pa je mogoče najti v I Know We Stand A Chance, kjer posebej zažari Robova subtilna moč, ko pristopi možakar v verzih sofisticirano čuteče. Najbolj pomembnega elementa pa vseeno še nismo obdelali. Vokalne predstave Roba Halforda namreč. Poizkušal bom biti čim bolj kratek in nazoren. Rob Halford je pokazal na preteklih delih, da tudi kadar ne vrešči, premore njegova barva glasu in vokalni registri posebno otipljivost, prepoznavnost in karizmo, ki postavlja pevca na posebno mesto v svetu rock in metal glasbe. Tudi z “normalnim” glasom kljubuje novi Rob še naprej suvereno danim situacijam, ko plasira obilje moči in energije skozi album in prinaša brez slehernih zapletov glavnino vse melodične komponente, kot je to vselej bila in je njegova prva funkcija pri Judas Priest. Robov vokal ohranja dinamiko, raznolikost in kljubovalnost v vseh 14. skladbah. To odpihne tudi sleherne dvome, da se je Rob glede na izgubo višjih vokalnih registrov, primoran skrivati za lepotno kozmetiko studijske produkcije in za delom štirih instrumentalistov v ekipi. Nikakor ne. Rob Halford ohranja tudi na “Made Of Metal” avtoritativno držo centralne figure. To počne s prirojenim darom sledenja prvinskemu čutu oblikovanja melodije, s čutečo artikulacijo prilagajanja vokalne barve danemu razpoloženjskemu stanju, obenem pa je mogoče čutiti v Robovem vokalu tisti element, ki je odločilno vplival na vse obče metalski značaj Judas Priest. Rob ostaja obskurno temačen v svoji vokalni veličini in te obskurnosti je polna tudi “Made Of Metal”! Brez tega atributa obskurnega drama teatra Rob ne bi bil pevec, ki bi lahko ustoličil metalsko Biblijo!
Kljub opazki, da nekaj skladb (k sreči le tri) ne dosega kvalitativne ravni preostalega materiala, premorejo vse skladbe korektno dozo variabilnosti vodilnih motivov, kar ustvarja medsebojno prepoznavnost med njimi (znotraj ozke žanrske zakoličbe), kot tudi ohranja visoko dinamično pretočnost albuma ter doseganje želenega preskoka različnih vzdušij preko albuma. “Made Of Metal” ni tako presunljiv in zloščeno povampirjen metal album kot je “Resurrection”, vsekakor pa ohranja vso moč in veličino imena Halford, ki tako izziva s svojo kvaliteto tudi najboljša dela Judas Priest. In kot rečeno. Kogar je razočaral Judas Priest album “Nostradamus”, bo brez dvoma našel koristno uteho v “Made Of Metal”. Rob Halford in druščina so enkrat več pokazali, da se je od njih še vedno mogoče in vredno veliko koristnega naučiti!
Zasedba
Rob Halford – vokal
Roy Z – kitara
Mike Chlasciak – kitara
Mike Davis – bas kitara
Bobby Jarzombek – bobni
Produkcija
Roy Z
Seznam skladb
1. Undisputed
2. Fire And Ice
3. Made Of Metal
4. Speed Of Sound
5. Like There’s No Tomorrow
6. Till The Day I Die
7. We Own The Night
8. Heartless
9. Hell Razor
10. Thunder And Lightning
11. Twenty Five Years
12. Matador
13. I Know We Stand A Chance
14. The Mower
