Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Frederiksen, Fergie
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Trajanje: 53:40
Ocena: 4/5
Fergie Frederiksen, natančneje Dennis “Fergie” Frederiksen, ameriški vokalist danskih korenin, je vsem ljubiteljem zasedbe Toto predobro znano ime, saj je prispeval svoj vokalni delež za njihov odlični studijski album “Isolation” (1984). To je bilo davno tega. še pred tem je znano njegovo udejstvovanje v pionirski rock zasedbi Trillion, ki je s prvencem “Trillion” v falangi mnogih skupin na prelomu sedemdesetih v osemdeseta krojila platformo kasnejši ekspanziji AORa, tu je sodelovanje v zasedbi LaRoux, samostojni prvenec iz leta 1981, izdan pod psevdonimom David London, udejstvovanje v Angel, omenjeni skok v Toto, sodelovanja z Rickyjem Phillipsom, pa vokalni delež na odlično sprejetem Mecca prvencu iz leta 2005 (novi Mecca album izide letos novembra!). Pred 12 leti je Fergie izdal drugi samostojni studijski album “Equilibrium”, ki mora krasiti zbirko albumov slehernega AOR zapriseženca.
Dolgo časa je pacal skupaj Fergie novi album. Posebnost novega albuma je, za razliko od primerjav z “Equilibrium” ta, da se je pravzaprav vpisal med soavtorje novih skladb vsega enkrat in sicer za naslovno skladbo, ki je plod njegove kolaboracije z bivšim Survivor članom Jimom Peterikom. Za nastankom te skladbe pa stoji zgodba. V juniju 2010 je bil Frederiksen diagnoziran za rakom na jetrih, zato prihajajoči meseci za glasbenika še zdaleč niso bili rožnati. Obrnil se je k stvari, ki mu pomeni največ. H glasbi. Ta terapija se je izkazala za zelo učinkovito, saj se je zdravstveno stanje do tega dne Frederiksenu, občutno izboljšalo, na prizorišče pa se je tako vrnil s povsem novim izdelkom, ki resno napoveduje, da še zdaleč ni njegov zadnji.
Časi so novi. Zahtevajo novo produkcijo, tudi verzi niso več tako naivno stkani skupaj, duh časov brezbrižnosti osemdesetih je davno tega za nami. “Happiness Is The Road” nosi poleg optimistične naravnanosti, seveda precej bolj navito, odebeljeno in toplo produkcijo, Fergie-jev vokal pa se je v tem času tudi občutno znižal in odebelil, kar godi stanju novih časov, stanju novih aranžmajev in stanju novega albuma. Primernejšo izbiro za producenta albuma, kot je ime Dennis Ward, v takšni situaciji resnično težko najdeš!
Skladbe so zrasle na umotvornih zeljnikih prekaljenih aranžerjev! Naštejmo jih. Jim Peterik (Pride Of Lions, ex-Survior), David Roberts, Mark Baker, Gui Oliver (Auras), Joe Vana (Mecca), Christian Wolff, Robert Saal (Work Of Art). Ti so garant tvorbe dovolj velike raznolikosti aranžiranja, ki ga hermetična zaprtost AOR šablone še lahko prenese, da vzdržuje album, kot celota, izredno kompaktnost. Še več. Ravno ta idejna razgibanost vodilnih motivov je garant izrednega dinamičnega razvoja albuma, hkrati pa album učinkuje v poslušanju na prvo žogo. Obenem je zelo pomembno vlogo pri tem odigral Dennis Ward, ki je zvočno mojstrsko dimenzioniral album. Prekaljeni producent je perfektno podložil vodilni Frederiksenov vokal z nalezljivimi vokalnimi harmonijami, ki nadgrajujejo atmosferične vrhunce skladb v refrenih, ustvaril živahni preplet spremljevalne zavese, ki bazira na dialogu kitarskega riffa in klasične eighties AOR retorike rabe klaviatur. To pot so ravno klaviature in njihova silna razgibanost v izbiranju aranžmajev prepomemben faktor, ki daje temu albumu predznak popolne AOR-ovske čistokrvnosti in melodične briljance.
Stvarniki skladb so seveda prelili nekaj energije svojih matičnih skupin tudi na skladbe tega albuma. Temu je pač težko ubežati. To najbolj neposredno odražajo skladbe, ki jih je prinesel na album Jim Peterik s kopreno tipične “Survivor pričeske”. Omenjena naslovna skladba, pa hiteči rocker Writing On The Wall, pa odlična balada Follow Your Heart, kjer Frederiksen mojstrsko kapitalizira skozi nižjo intonirano rabo vokala optimalno vektor čutnega oživljanja verzov! Prav tu se rodi občutek, da je tak tip komponiranja več, kot pisan na kožo tudi Peterikovima kolegoma Jimiju Jamisonu ali Tobyju Hitchcocku.
Ko smo pri baladah, sta obe izstopajoča trenutka albuma. Druga balada – Mark Bakerjeva The Future Ain’t What It Use To Be, je še en prekrasen trenutek tega albuma, Frederiksenov vokal pa se tu podobno vede, kot v Follow Your Heart, s to razliko da je rang vokalnega dometa Frederiksena tu še jasneje izpostavljen. Ta skladba pokaže, da je Fergie tudi v zrelih letih sposoben tolči po cilindrih najvišjih vokalnih registrov nadvse prepričljivo in nalezljivo. The Future Ain’t What It Use To Be je nekoč davno tega obdelal odlično s svojim vokalom tudi Mark Free, Fergie Frederiksen pa mu v svoji izrazni moči vokalne interpretacije s svojo verzijo nikakor ne ostaja dolžan.
Tu so nekatere tipične srednje hitre do hitre AOR skladbe s popolnim izkoristkom melodije v refrenu. Takšna je The One, ki se odpira na klaviaturah z motivom kateri povleče bežno na trik otvoriteve skladbe Cold As Ice (Foreigner), pa Love Waits For No One, pa posebej (že omenjeni Peterikov) Waiting On The Wall, ki v atributu izkoristka optimalne melodične implementacije refrena, odnaša zmago na albumu. Izredno moč komponiranja nosi tudi First To Cry, ulita za Frederiksenov vokal. Slednjo skladbo, je njen avtor Mark Baker doniral že Jamesu Christianu in njegovim House Of Lords, fantje pa so jo v svojem slogu obdelali in vključili na sveži album “Big Money” (2011, Frontiers Records), ki je izšel le tri tedne pred uradnim izidom tega Frederiksenovega izdelka. Tu je še strupeno melodična The Savior namenoma nastavljan na zaključek albuma. V njem še posebej grabežljivo izstopajo tipični zvoki sintetizatorjev zlate dobe AORa osemdesetih.
Skratka, da ne dolgovezim! Fergie Frederiksen se vrača bolj živ kot kdajkoli s tem novim studijskim dokumentom. Album nove resurekcije, ki je glasbeniku pomagal premagati raka, je silno koherenten, skladbe ohranjajo izredno konsistenco na njem in v kakovosti ne nihajo med seboj niti na eni točki. Je tudi znatno bolj izbalansiran kot izdaja Frederiksena v kombinaciji s Tommyjem Denanderjem iz leta 2008. Produkcija utriplje živahno, razvoj dogodkov povzema izredno dinamično in melodično podkožno nalezljivost, ki vžiga v poslušanju na prvo žogo. Tu je Frederiksen z vokalom, ki zori kot staro dobro vino! Album, ki sodi v ligo najbolj kakovostnih AOR izdaj v letošnjem letu in album ki je toplo priporočljiv vsem starošolskim zavezancem izročilu AOR glasbe osemdesetih. Zanimiva bo primerjava tega albuma s skupnim samostojnim albumom pevcev Bobbyja Kimballa (ex-Toto) in Jimi Jamisona (ex-Survivor), zlasti bo zanimivo primerjati vsebnost “Survivor konture” med obema.
Zasedba
Fergie Frederiksen – vokal
Nathan Eshman – kitara
Eric Ragno – klaviature
Dennis Ward – bas kitara, kitara, klaviature, spremljevalni vokali
Dirk Bruinenberg – bobni
Produkcija
Dennis Ward
Seznam skladb
1. Angel (Mirror To Your Soul)
2. Elaine
3. First To Cry
4. Follow Your Heart
5. Happiness Is The Road
6. I Still Believe In Love
7. Lyin’ Eyes
8. Love Waits For No One
9. Writing On The Wall
10. The Future Ain’t What It Used To Be
11. The One
12. The Saviour
