Izvajalec: Panzerballett
Založba: ACT Music
Izid: year
Trajanje: 56:58
Ocena: 4.3/5
Panzerballett, težkometalski balet tankov po jazzovskem taktu. Bipolarno udarjanje po bobnih in tenkočutno ubiranje kitarskih strun, mehko udrihanje po bas kitari in občasno nežno kričanje. Panzerballett, ko s tankom poskušamo streljati v ritmu baleta. Ali če citiram vodjo benda, kitarista Jana Zehrfelda: “Kombiniramo latino jazz z grindcorom, hard-bop z death metalom, disco-funk s hardcorom.” Vse to in še več vam obljublja novi album nemških jazz-metalcev “Hart Genossen von Abba bis Zappa”. Vendar se ni vse šele začelo, panzerbaletniki so do sedaj, skupaj s “Hart Genossen von Abba bis Zappa”, izdali že tri albume v dobrih šestih letih delovanja na progresivnorockovski sceni.
Nemci so nastali leta 2004 pod taktirko prej omenjenega Jana Zehrfelda, ki je želel ustvariti nemški Tribal Tech. Žal ni našel klaviaturista, ki bi mu bil po okusu, zato je raje v bend dodal saksofone, kar je zagotovo pripomoglo k značilnemu Panzerballett zvoku. Bend že od nastanka spremlja aura Franka Zappe ter njegovega avantgardnega pristopa do glasbe. Glasbeniki se radi pošalijo, kar je razvidno že iz njihovega imena. Zehrfeld kljub imenu trdi, da so vsi popolni pacifisti.
Nezanemarljiv uspeh prvih dveh albumov je tako podžgal Nemce, da karseda hitro ponudijo fanom novo porcijo eklektične jazz-metal norije. Kot še vedno do zdaj, album “Hart Genossen von Abba bis Zappa” vsebuje lepo število priredb, ki so postale že kar zaščitni znak benda. Panzerballett so do sedaj svoje ustvarjalne zmožnosti preskusili na komadih Birdland, Pink Panther, Smoke on the Water, Thunderstruck in tako dalje. Tudi tokrat glasbeniki ne razočarajo tistih, ki so pričakovali ponovno reinterpretacijo določenih legendarnih glasbenih del.
Ravno takšno delo tudi odpre album. Panzerballett nam na železnem platnu ponudijo Simpsonove. Temačnejše kot kadarkoli poprej. Ko se vam odvija pred očmi uvodna špica, si ne morete pomagati, da ne bi odprli ust pred tako fantastično priredbo. Še celo, ko se bend zapelje v vode tradicionalnega jazza, vse ostane še vedno v domeni Simpsonov, kljub temu, da je sama glasba popolnoma drugačna. Da ne bi zmanjkalo funka, nam nakaže naslednica “The Simpsons” – “Bird Wild Web”, ki pa ne zdrži dolgo brez metalskih vložkov. Panzerballett v svoji klasično vlogi v funk zmeša še jazz in metal, z zanimivimi saksofonskimi in kitarskimi vložki. Komad “Jadoo” je nekoliko močnejši predstavnik težkometalske zvrsti, vendar slej ko prej naša ušesa udari jazzovsko soliranje saksofonista Doldingerja. Še eno kombinacijo neprestanega brcanja bas pedala in prijetnega zvoka tenor in soprano saksofona nas ne pusti hladnih.
“Mein Teil” je prvi komad z vokalom. Kar sprva zgleda kot klasični smoothjazzovski komad, hitro zaide v metalske vode. Pričakovan Panzerballett pristop tokrat močno popestrijo vokali in back vokali, ki odlično doprinesejo veliko mero harmonije v že tako natrpano fuzijo najrazličnejših reči. “Gimme, Gimme, Gimme” boste zagotovo prepoznali po naslovu – gre seveda za komad Abbe, ki ga Panzerballett reinterpretirajo na fenomenalen način. Tokrat manj težkometalsko in bolj rockovsko, seveda z dovoljšno dozo jazza. Basovski in saksofonski dueti, vmesni solo kitarski deli … Vse se združi v prečudovito celoto, ki je nujna tako za ušesa Abba fanov kot za tista ljubiteljev jazz, rock in metal glasbe. S “Kulturzeit” se bend vrne v temačnejše vode, vendat tokrat bolj gradijo na samem vzdušju kot na žaganju. Kar jim, to je treba priznati, uspe presneto dobro. Temen ambient, ki ga tvorita oba saksofona in kitari, je preprosto dih jemajoč. Morda malček trpi sama melodija, rdeča nit, vendar se tega niti ne zavemo, saj nas tema premočno potegne vase. Panzerballett se s tem dokažejo še na enem glasbenem področju.
Druga polovica albuma nas popelje v mediteran in etno ritme. “The Mediterranean Breeze”, najdaljša stvaritev na albumu, spada med Panzerballettove balade, če se ji seveda lahko sploh tako reče. Zdaj pride na vrsto melodija in kitarsko soliranje, pa ne tisto hitroprstno in tehnično, temveč čutno in, no, mediteransko. Vseeno sam komad izpade povprečen s prejšnimi umotvori. “Ein Bisschen Frieden” nam ponovno postreže z vokalom Conny Kreitmeier. Žal gre za najslabšo pesem na albumu. Prehajanje iz poprockovske povprečnosti v metalsko furijo je žal predvidljivo in brez večje inovativnosti. Ne sklada se z dosedanjo podobo benda, zakar tudi ne dosega njegovih standardov. Je pa zato veliko bolj po godu “Weary Eyes”. Malo manj jazzovskih prvin, malo več tistih death metala, pa Panzerballett ponovno uspe pritegniti poslušalčevo pozornost. Seveda bo komad veliko bolj všeč fanom hardcora, predvsem zaradi Zehrfeldovih krikov, vendar so jazzovsko obarvani deli zagotovo izredno zainimivo in nenazadnje zadovoljivo poslušanje.
Zadnji del albuma postreže s pravo poslastico – dvema medleyema Zappovih staritev. Prvi vključuje “Let’ Make The Water Turn Black”, “Harry, You’re A Beast” in “The Orange County Lumber Truck”, drugi pa “Oh No”, “City of Tiny Lights” ter “Evelyn, A Modified Dog”. Gre za precej zanimive priredbe, iznajdljivo združene v venčke, s čimer so zagotovo med vrhunci albuma. Težko je povedati kaj več. Obratujejo v značilnem Panzerballett menjavanju ritma in samega žanra, z nekaj vokali, z igrivostjo in avantgardno inovativnostjo, kar zagotovo pritliče Zappi … Medleya je preprosto treba slišati. Seveda bosta najbolj navdušila ljubitelje Franka Zappe.
Panzerballett s “Hart Genossen von Abba bis Zappa” širijo besedo o sebi kot o bendu, ki premore veliko inovativnosti in glasbenega znanja. Oboje je zapakirano v lično zmožnost komponiranja, za kar je seveda zadolžen Jan Zehrfeld. Sama glasba odpira nove možnosti, tako samemu bendu kot poslušalcu, predstavlja zanimive priredbe (ki jih je polno) ter nasploh presega današnje glasbeno povprečje. Preprosto povedano, bend igra in širi dobro glasbo.
Zasedba
Jan Zehrfeld – kitara, back vokal
Martin Mayrhofer – kitara, vokal
Alexander von Hagke – tenor saksofon
Gregor Bürger – tenor in soprano saksofon
Heiko Jung – bas kitara
Sebastian Lanser – bobni
Gosti:
Klaus Doldinger – saksofon
Okan Ersan – kitara
Conny Kreitmeier – vokal
Ernst Ströer – tolkala
Andy Lind – vokal, sintetizator
Produkcija
Jan Zehrfeld
Seznam skladb
01. The Simpsons
02. Bird Wild Web
03. Jadoo
04. Mein Teil
05. Gimme, Gimme, Gimme
06. Kulturzeit
07. The Mediterranean Breeze
08. Ein bisschen Frieden
09. Weary Eyes
10. Zappa Medley From Hell – Part I
11. Zappa Medley From Hell – Part II
