Avtor: Rok Klemše
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: KUD France Prešeren, Ljubljana
Datum koncerta: 25.12.2009
Število obiskovalcev: 200
Obrnilo se je leto, čas za veseli december in z njim čas za že tretji Heavy New Year po vrsti! Tokrat je v KUDu France Prešeren rohnelo kar sedem skupin, kaj pa so nam ponudile je razkrito v naslednjih vrsticah.
Zaradi decembrskih požrtij smo žal zamudili novince na domači metal sceni, Perforated, a glede na zelo pozitivne besede obiskovalcev Heavy New Year o njihovem prvem koncertu jih bo v prihodnje nujno ujeti na odru. Za Perforated so oder tako zasedle vražje mačke, Hellcats, edina slovenska vseženska heavy metal/hard rock zasedba. Zasedba pod vodstvom sester Saše in Sonje je v svoji karieri doživela že ničkoliko menjav članic, a punce so vztrajne in suvereno nadaljujejo po svoji začrtani poti. Na odru Kuda se je predstavila pomlajena in osvežena zasedba, s Katjo na kitari in Valentino na vokalu. Punce so predstavile komade s prihajajoče plošče in odigrale nekaj priredb. Hellcats je treba vsekakor pohvaliti za vztrajnost, že “običajne”, moške metal zasedba imajo pri nas težave z iskanjem novih članov, če pa je treba poiskati ženske je to verjetno še toliko težje. A, če se že gremo emancipacijo; za Hellcats bi bilo bolje, da se za nekaj časa še zaprejo v garažo in do konca izpilijo igranje. Čeprav je ritem sekcija na odru povsem suverena, pa so bobnarski prehodi in bas linije povsem povprečno in hard rockersko preproste do te mere, da po nekaj časa postanje enolične in dolgočasne. Katja na kitari je še najboljši inštrumentalni del, saj preseneti z lepo odigranimi solažami in suverenim riffanjem, žal pa najslabša stran Hellcats leži prav v vokalu. Kljub vsej energiji in povezovanju, ki ga Valentina obvlada, je vokalno izvedba, milorečeno, obupna. Še najbolj se to izkaže pri priredbah, predvsem slabo izvedeni Warlock klasiki I Rule the Ruins, pa tudi pri avtorskih komadih izvedba ni prav najbolj blesteča. Hellcats so vsekakor na dobri poti, a za boljši občutek bo potrebne še nekaj koncertne kilometrine in predvsem veliko vloženega dela v vokalno izvedbo.
V bolj razburkane vode smo zaplavali z rečiškimi metalci, The Scourge. No, pravzaprav smo zaplavali med divje brzice dinamičnega in razgibanega death/thrash metala. Fantje so brez usmiljenja pritisnili na plin in nas popeljali med rušilce z odličnega dema From the Ashes. Suvereno in uigrano so KUD zavrteli v prvo moshanje, lepo pa si je spočiti oči in ušesa predvsem pri neverjetnih kitarskih vragolijah dvojca Matjaž/Primož, preden te viharni šus hitrejših in bolj dinamičnih delov prisili v pošteno razgibavanje vratu. Vokalno vlogo še naprej odlično opravljata Matjaž in Jernej in tako poskrbita tudi na vokalnem področju, s precej različnima pristopoma, za še večjo razgibanost komadov. The Scourge so brez dvoma na vsakem koncertu boljši in lepo jih je bilo po daljši pavzi spet videti in slišati.
V podobnem slogu jeznega death/thrash metala so nadaljevali kameloljubci Gonoba. Fantje še naprej predstavljajo fantastični prvenec Chains of Ignorance in pozna se, da so koncertno spet bolj aktivni. Fantje so na odru sapojemajoče uigrana celota, pa naj gre za domiselne riffe in spektakularno soliranje dvojca Mitja/Grega, premišljeno bobnanje polno pestrih prehodov in rušilne moči manjšega potresa, ali pa fantastično basiranje Braneta “DiGiorgia” Tkalca, zaradi katerega čeljust pobiraš tam nekje pri tleh. Čeprav je bil to šele drugi koncert za Grego Kamenška, je dokazal, da je brez dvoma eden najboljših slovenskih kitaristov, saj je do potankosti natančno odigral zahtevne kitarske linije. Nenazadnje je svoje mojstrstvo dokazal že v Crossbreed in upam, da bo na prihodnjih posnetkih njegovo igranje prišlo še bolj do izraza, ko mu bo dodal svojo zakladnico idej. Hopsy tokrat k sreči ni poskrbel za pijanski frontmanski pristop in je zato toliko bolje opravil vokalno vlogo. Pri krulečih delih je vedno boljši in kljub agresivnosti jasen in razumljiv, večkrat pa komade še oplemeniti z dodatkom zlobno-jeznega thrash vokala, ki v komade sede kot ata na mamo. Gonoba je z neprekosljivo odrsko enegijo dokazala, da Chains of Ignorance v živo zveni še bolje in piko na i dodala s fantastično izvedenim Exodus rušilcem War is My Shepherd. “Worship the Camel!”
Oder so prevzeli stari mački slovenske metal scene Interceptor in nas že uvodoma pozdravili s komadom, ki napoveduje, da zna nova, še nastajajoča, plošča celo preseči starejše izdelke, Homo Stupidus. Mimo klasik Puške namesto kruha, Blato in drugih v nadaljevanju jasno ni šlo, kakor tudi ne brez obvezne Sepultura klasike Inner Self. Čeprav vsakič izpade odlično bi si vseeno želel, če že morajo igrati priredbe navkljub bogatemu avtorskemu opusu, da nas Interceptor v prihodnje preseneti s kakšno novo priredbo. Če me spomin ne vara, je Čuli nekje ob reunion turneji obljubljal Angel of Death… Drugič zapovrstjo so fantje predstavili še en nov komad, Religija, ki zveni prijetno starošolsko s primesjo nemške thrash agresije in tako kot Homo Stupidus vzbuja visoka pričakovanja za novo ploščo. Brez odrskih eskapad Mastra uničenja tudi tokrat ni šlo, to pot ga je fasal steber Kuda. Njami! Iz bojazni, da ga ne bi fasali še preostali člani, so Čulka prepodili z odra in pod vokalnim vodstvom kitarista Simona Cukjatija koncert zaključili z Anthrax (Joe Jackson) klasiko Got the Time.
Naslednji je oder zasedla prva in edina tuja zasedba, avstrijski Bloodfeast. Fantje so predstavili tričetrture solidnega black/death metala, ki sicer močno spominja na poljske velikane Behemoth, a je bilo slišati tudi razdelano in na trenutke originalno riffanje. Nekoliko so razočarali z videzom, ki je sumljivo spominjal na koga drugega kot spet Behemoth, do make-upa pa do usnjenih hlač in kril. In jasno je sledila tudi Behemoth priredba Conquer All. Bloodfeast so solidno opravili svoje delo, a vse preveč spominjajo na Behemoth.
Za avtrijskim Behemoth klonom je oder spet zasedla domača metal sila, težko pričakovani Aeonic. To naj bi bil še zadnji skupni nastop z bobnarjem Garghufom (ex-Gorgoroth, Dekadent, Enthroned), a se žal očitno ni izteklo vse po načrtih in Aeonic so nastopili z ritem mašino. Pohvalno, da niso odpovedali nastopa in da so imeli pogum nastopiti brez živega bobnarja. Z računalnikom oz. umetnimi bobni so lahko velike težave, in čeprav se niso ravno zarotili proti bendu in jih pospravili v stilu HALa (2001: A Space Odyssey) so fantom povzročili vidne težave. Precej je bilo mimostrelov in fušanja, a se je k sreči bend vsaj proti koncu nekoliko bolj zbral in stvar izpeljal kolikor toliko suvereno. Dolgo pričakovani nastop Aeonic je tako žal minil z rahlo grenkim priokusom. Bend se na odru vidno ni počutil dobro in verjetno je bil tudi zaradi tega nastop precej statičen in brez prave energije. Upam, da Aeonic kmalu najdejo pravega bobnarja in se z njim v boljši luči predstavijo tudi v živo. Komadi pa kljub slabši izvedbi hudo obetajo in trgajo gate!
Heavy New Year III so z vihro nemško obarvanega thrash metala zaključili Keller. V luči prihajajočega albuma so brezkompromisno in neusmiljeno KUD pahnili sredi minskega polja in namerno stopili na eno od mini ter povzročili verižno reakcijo tisočerih riffov, norih solaž in ubijalsko dobre ritem sekcije. Čeprav so Keller zadnje čase odigrali zares veliko, morda skoraj preveč za majhno slovensko metalsko publiko, je takoj ko stopijo na oder pozabljeno, da si jih morda videl že dan ali dva pred tem. Komadi z dema ti še vedno za šalo razčesnejo betico, novi komadi pa napovedujejo eno boljših slovenskih metal plat. Keller command!
Heavy New Year je postal in ostaja prijetna metalska božično-novoletna tradicija. Verjetno daleč naokoli ni koncerta, ki bi z atmosfero, hrano, odlično organizacijo in dobrimi bendi tako lepo obdaril metalce. Tokrat je bilo morda le za odtenek preveč bendov, saj je v enem večeru zbrano poslušati kar sedem bendov lep zalogaj. Za konec pa jasno – se vidimo na Heavy New Year IV!
Fotografije: Nina Grad
Setlista
GONOBA: 1. Violent Solutions 2. Constucting Deconstruction 3. The Fall of Mankind 4. Procreation 5. War is My Shepherd 6. Chains of Ignorance 7. In Vain INTERCEPTOR: 1. Homo Stupidus 2. Puške namesto kruha 3. Blato 4. Inner Self 5. Religija 6. Revive 7. Blame 8. Fade 9. Zadnja žrtev 10. Got the Time BLOODFEAST: 1. Ransom? 2. Diagnosis: Insane 3. March Into the Twilight 4. Shit-zophrenic 5. Stop to Rot 6. Infernal Kingdom 7. Conquer All 8. Jason 9. Souvenirs AEONIC: 1. Daemonion 2. Dehumanized 3. Synthesis 4. Hephaestus 5. Blasphemy & Gulit
Galerija slik
