Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / Dvorni bar / Slovenija
Datum koncerta: 03.10.2013
Število obiskovalcev: 100
Cena karte: 0,00€ (prost vstop)
Pa je prišel dan. Dan izida studijskega prvenca prve in najbolj razvpite vse-ženske heavy metal ali heavy rock (kakor se vam pač zdi) skupine na Slovenskem. Ugibanja so odvečna. Hellcats in album »Divja pot«. Dolgo smo čakali nanj, že kar malo obupovali, a punce so v zaključnem detajliranju izdelka pristopile zares senzibilno in pretanjeno. Želele so namreč iztisniti iz sebe in seveda tistih, ki so jim stali ob strani v samem procesu nastajanja albuma, največ. In lahko so ponosne na svoj dosežek. Odlična produkcija, skladbe z napevi, ki prevzemajo pozornost ob poslušanju na prvo žogo in preprosti, jedrnati ter čokati metalski riffi, ki ne skrivajo velikih simpatij poslušanja legendarnih Judas Priest iz obdobja nastanka njihovega kultnega albuma »British Steel« (1980). »Divja pot« je album s karakterjem, album jasne glasbene vizije in album katerega že pomenljiv naslov razodeva, da so punce prevalile do njegovega izida pravi adrenalinski vrtiljak razburljivih dogodkov, s katerimi se je križala njihova rockerska pot.
Dvorni bar, priročno mesto. Človek bi v njem pričakoval promocijo plošče kakega kantavtorja, a tudi za glasbeni paket višje doze decibelov, kot so Hellcats, deluje povsem prikupno. Najprej te ob dobrodošlici zaposli s kozarcem belega vina skrbni Vlado, prepoznani srečni obraz še bolj prepoznane Srečne Mladine, potem pa hitro padeš v debato s kopico zanimivih obrazov, ki so tako ali drugače prisotni na slovenski rock ‘n’ roll sceni. Kot predstavniki medijev, založb, agencij, ali še bolje, kot ustvarjalci – glasbeniki. Starostna in spolna struktura populacije prisotnih je bila zanimiva. 90% zrelih moških (a večno otročjega značaja, kar rock ‘n’ roll tudi zahteva) z EMŠOm vrinjenim globoko v »jedra« štirideseta, pa navzgor. In če je med eminencami tega večera tudi Igor Vidmar, potem veš, da ni šale.
Ker se je vsa reč začela odvijati z več kot polurno zamudo, so punce usekale le z repertoarjem štirih skladb. Tako so izpadle Viking, Heavy Metal in Čas je da greš. Z ozvočenjem sobne jakosti pa so bile odpremljene v Dvorskem baru skladbe Hellcats, Vladar noči, Sanjam demone in Divja pot! Po pričakovanju. Kratko, a sladko. Skupino je resnično treba pohvaliti za čvrst fokus, ki ga četverec vzdržuje z veliko medsebojno tovarišijo. Le ta je lahko zgled drugim slovenskim skupinam heavy metal in hard rock žanrov. To seva skupina tako na odru kot ob priložnostnih klepetih. Z izdelanim odrskim videzom in stasom, ki nepovratno kupuje moške oči, a podprtim z veliko uigranostjo in prigarano suverenostjo odrske igre, za katero stojijo izkušnje, Hellcats danes dokazujejo, da je to skupina, ki jo gre jemati strogo resno. In tista večno frustrirana ugotovitev zlasti s strani moških rock zasedb Slovenije, češ da jim je lahko doseči vse, saj znajo izzivati z oprijetimi krilci in visokimi petkami, ne drži. Punce ob tem igrajo. Igrajo! Ko zaslišiš solažo Katje z učinkovitim iztržkom lege in razmestitve tonov v njej, njeno odrsko pozo in tako dalje, ne potrebuješ Einsteina, da bi razvozlal, da lahko Katja kot kitaristka v osnovnih elementih veliko koristnega nauči lepo število »nadrkanih« članov drugih skupin, ki pa na odru mnogokrat delujejo »kmetsko«. Raje rečem okorno in neduhovito. Punci je vse jasno! Tu pa so še ostale tri, ki dopolnjujejo vsaka s svojim »kosom« artizma ime lika in dela Hellcats. In glede na to, da je Katja glavni lik v držanju zvočne kulise vokalu, lahko rečemo, da so Hellcats na tej točki danes maturirale in postale tako močne, da lahko po splavitvi prvenca mirne duše razmišljajo o konkretni turneji po Sloveniji z recimo 7-8 špili od Murske Sobote do Kopra, sam album »Divja pot« pa jim kot vrste »wild carda« odpira tudi vrata za konkuriranje v tujini. Naj omenim tudi to, da so punce slovenske verze silno spretno oblikovale in jih postavile v linije vodilnih melodij tako, da so ohranjene vse karakteristike taistih melodij, ki jih želijo v svoji glasbi izpostaviti.
Ne vem vam pa povedati, koliko obloženih kruhkov je kdo pojedel. Avtor tega spisa ostaja namreč v prvi vrsti nepoboljšljivo po-otročen, kar se tiče njegove glasbene obsesije. Zato je bilo njegovo osredotočanje na ostala »obglasbena« dogajanja obložene mize tega večera prej izkustvo dolgočasja kot divjega avanturizma. Ob ugotovitvi, da se je rajanje ob neizpodbitno nalezljivem učinkovanju alkoholnih derivatov v Dvorskem baru odvijalo pozno v noč, lahko sklene svoj spis s sledečim. Velik dan za skupino torej! In velik dan za slovenski heavy metal ter hard rock! Dame! Srečno na vaši divji poti!
Setlista
1. Hellcats
2. Vladar noči
3. Sanjam demone
4. Divja pot
Galerija slik
