GRAVEYARD METAL ima za nas dvojno simboliko:
1. Navezanost na žalsko metal sceno in njene pionirje EPIDEMIC ZONE, katerih pojav je svojevrsten sociološki fenomen. Kljub družbeno strukturni omejitvi, ki jo je definiral tedanji politični sistem, so se iz ruralnega podeželja razvili in predstavljali edinstven primerek thrash metala. Lahko bi rekli, da so revolucionarno ost tedanje delavske mladine zasukali proti oblasti, proti omejenosti, proti represiji…
2. Drugoten pomen bi lahko iskali v simboliki pokopališča. Sorodno z Oswaldom Spenglerjem in njegovi ideji o propadu zahodnih civilizacij, se rojeva tudi naše ustvarjanje. Propad opažamo v potrošniškem redefiniranju vrednostnega sistema, v mimobežni koeksistenci, apatičnosti, utrjevanju vzorcev odvisnosti, v neosebni avtoriteti, ki nas spreminja v novodobne hlapce Jerneje…
Skupina Interceptor je bila že pokopana. Ležala je globoko v grobu, pa vendar… Nam je vcepljena dogma o vstajenju. Tako mi Vam vcepljamo svojo dogmo. Svojo resnico. Svoj pogled. Brez navezanosti na masovno potrošnjo, oblast, družbeno moč… Naša moč je nemoč dominantnega kulturnega vzorca, je njegov neuspeh, je prikrita resnica, je laž, ki visi na obrazu elite… Da bomo jasni! Smo predstavniki marginaliziranih. Skupine, ustvarjene s konfliktom s pomembnimi drugimi. Smo zrcalna slika tega konflikta in s tem tudi realna slika družbe kot takšne.
˝Odrasli grupirajo mladostnike, jih opredelijo kot problem in vendar se moramo vprašati, ali se ta problem nanaša na nekaj v mladostniku ali pa izraža trditev o naši družbi.˝
E. Friedenburg
V procesu našega vstajenja, ki se je zgodilo v šeš šeš Šeščah, skratka 666, je nastal Homo Stupidus. Projekt, rojen kot posledica te družbe, se kot Phoenix dviga iz pepela, da zaživi v čistejši, trajnejši obliki.
Naš umetniški/glasbeni projekt Homo Stupidus predstavlja ogledalo družbe. V ospredju sta POLITIKA in CERKEV kot predstavnika najbolje organiziranega, legaliziranega in manipulativno legitimiranega kriminala. Želja in cilj elite oblasti je, da se množica ukvarja z malimi stvarmi (rasizem, nacionalizem, antisemitizem, ksenofobija, himne, zastave…). Storili bodo vse, da človek spregleda vzroke za njegovo pozicijo v družbi. Preusmerja se pozornost na tako imenovane “grešne kozle”, na marginalce, katerih družbeni položaj, že tako sam po sebi, ni zavidljiv. Takšen odnos občutimo kot žalitev človeškega dostojanstva, kot manipulacijo, ki rojeva naš glasbeni odpor.
Ne želimo vstopati v politične organizacije. Vemo, da je vstop v politično elito praktično nemogoč, demokracija pa zgolj idealno tipski konstrukt. Samo še ena izmed številnih matric, ustvarjenih za podrejanje in izkoriščanje ljudi. Vseeno pa ne bomo zavrgli pravice do izražanja političnih misli, do kritiziranja političnih organizacij oz. do politične akcije nasploh. Želimo jasno povedati, da nismo apatični! Želimo vzpostaviti alternativni način širjenja politične ideje skozi naše umetniško ustvarjanje. Skozi glasbo!
Ko se je religija vsaj teoretično postavila v ozadje in je danes država “MOBOKRACIJA – vladavina drhali”, kot posledica sekularizacije, definirana preko pravno-racionalnega delovanja, opažamo, da se ni veliko spremenilo. Spremenjena je zgolj fasada, avtoriteta, kateri se podrejamo. Še vedno so naše roke okovane, naš um pa programiran s podatki, ki omogočajo zgolj kontinuiteto podrejanja v zahodni kulturi.
Tržni mehanizem, ki se mu podrejamo, nas razoseblja, postavlja nas na raven produkta. Vsak med nami ima svojo ceno in tako tudi mi. Naša cena ni definirana v valuti, ki jo splošno priznavamo kot plačilno sredstvo. Naša cena so ideali, ki nimajo veliko skupnega z materializmom. So pravice, ki jih zahtevamo zase, kot tudi za vsa ostala živa bitja tega planeta. Vsekakor nam lahko poskušate dokazati nasprotno. Takšno plačilo sprejmemo brezpogojno.
Želimo izkoristiti medije! Vrniti manipulaciji manipulacijo! Ne želimo spodbujati samo oči, ki dojemajo zgolj površino. Želimo razvijati tudi preostali del senzomotoričnega aparata. Želimo oblikovati konstrukte, ki provocirajo, ki podirajo obstoječa spoznanja, ki premikajo mejo med dovoljenim in nedovoljenim, med lepim in grdim…
S sebi lastno, a še dovolj prepoznavno metal ikonografijo in maskami, ki so delo Nejca Smodiša in Sebastjana Šeremeta (POLITIKA – klovn, CERKEV – kardinal, MOBOKRACIJA – podgana, KAPITAL – uniformirani vojak in HUDIČ – užaljen, jezen in maščevalen BOG – VODJA 666 KLANA IN DEDIŠČINE PREDNIKOV), na svoj način karikiramo našo družbo, v kateri sta BOG in HUDIČ dandanes zamenjala vlogi ali pa celo postala ENO in ISTO. Nova dvoedinost! Predstavnik inercije, zaničevanja in represije je cerkev kot organizacija. Njen voditelj, papež ali patriarh ali kdorkoli že, pa bolj ali manj sposoben manipulator, direktor podjetja, ki uspešno trži vrednote že stoletja. Kje je tukaj sedaj individualizem, kje iskanje sebstva, kje individuum? Navadno se upor kolektivnim predstavam, kolektivnim definicijam vrednot rezultira v etiketiranju posameznikov z raznimi odklonskimi označbami. Zavedamo se svoje odklonskosti, ne potrebujemo potrditve mase, potrditve krdela, da bi se počutili varne, vesele, zadovoljne…
Ne mislimo izgubljati časa z razlago naših stališč predvsem zato, ker želimo to sporočati celostno. Preko naše glasbe, preko kreiranja simbolov, ustvarjanja besedil… Predstavljamo metal subkulturo, ki hoče ostati v undergroundu in namesto da bi se poistovetili z dominantno maso, na svoj MIROVNI način izvajamo spremembe na sebi. Namesto nasilja, zaničevanja in laži, ki so produkt družbene strukture in njej lastnih institucij, svoje nezadovoljstvo oz. nestrinjanje z okolico manifestiramo na odru in tako obdelamo to negativno energijo, ki nas obdaja, v nekaj dobrega in pozitivnega. Fizično prisilo uporabljajo tisti, ki jih je strah. Nas ni, saj gremo pri polni zavesti skozi življenje. Skozi življenje ne želimo iti “zadeti”, marveč želimo biti “zadeti” od življenja. Naš cilj je, da kot posamezniki definiramo cilje, ki so izven potrošnje, ki nas ne zasužnjujejo, ne podrejajo, ki niso narcisoidni in ne teptajo drugih.
Naslovnica virtualnega glasbeno-umetniškega izdelka je delo Arturja Felicijana. Vizualizacijo razpadajočega sistema pa je zagrešil Master Fogy.
Na koncu glasbeno-umetniškega sporočila smo se poigrali z vizijo trboveljskega slikarja Benjamina Krežeta, z neko vrsto karikature človeške prihodnosti. Želeli smo nazorno ponazoriti gnilo in bolno družbo. Obdobje, v katerem smo zgolj delovni stroj, potrošna roba. Digitalni mediji bodo povsem prevzeli funkcijo centralnega živčnega sistema. Ker se bodo tako spremenile naše življenjske navade, se ne bo spremenilo zgolj naše telo, temveč tudi naše kognitivne sposobnosti. Sposobnosti dojemanja, kritične presoje bodo odveč. Formalni nadzor bo dokončno prodrl v vse pore družbenega življenja in izsesal še zadnje atome človeškosti, humanosti…
Ta misel se vam mogoče zdi pretirana, absurdna… Ko opazujemo našo okolico, so prvi znaki takšne napovedi več kot očitni. Zgroženo lahko opazujemo, kako se iz dneva v dan redefinirajo moralno-etične vrednote, kako se preko nadzora nad vrednotami usmerja posameznike v življenjske stile, ki rojevajo številna duševna obolenja. Brez pomislekov, brez obžalovanja… Dragi moji, ste zgolj sredstvo za ustvarjanje presežnega produkta. Ste zgolj številka v matematični enačbi elite oblasti. Zavedajte se, da ni daleč dan, ko vas bodo prodali tisti, ki jim danes slepo sledite in zaupate.
Epilog:
Cerkveno in politično oblast naj se vrne narodu. Politik in duhovnik naj ne bosta več plačana poklica, temveč zgolj častna naziva. Ne nagrajujmo jih zgolj in samo z materialnimi nagradami. Njihovo poslanstvo se ne sme spustiti na materialno raven, saj tako privlači najnižje v družbi. Če tega ne verjamete, jim samo povejte, da želite moč, ki ste jim jo vi posredovali nazaj! Opazujte, kako bodo reagirali! Humano in nesebično? Zagotovo NE!
GRAVEYARD METAL IS BACK! www.myspace.com/interceptormetal
