Avtor: Aleš Podbrežnik
Kraj: Vrba na Koroškem (Velden Am Wörthersee) / Bluesiana Rock Cafe / Avstrija
Datum koncerta: 23.11.2013
Število obiskovalcev: 70
Cena karte: 22,00€ (predprodaja) / 26,00€ (na dan koncerta)
John Corabi – bivši pevec »glam metalskih pobalinov« Mötley Crüe, je v novembru letos znova obiskal Bluesiano. Skupno drugič! Možakar, ki je v lanskem letu izdal akustični album imenovan »John Corabi Unplugged«, je pravzaprav uspel predelati v akustični režiji nekaj najbolj prepoznanih skladb njegove kariere, ko je v obodbju albuma »Mötley Crüe« domoval pri Mötley Crüe, zatem v Union in še pred Mötley Crüe, pri The Scream.
John Corabi ne potrebuje veliko prostora, da lahko zasije s svojim odrskim zabavljaštvom Mož nabit z vibracijo pozitivne energije, oborožen z nabritim jezikom, ki ga zna izjemno spretno vrteti in prefriganim občutkom za humor. Corabi brije nenehno norca iz sebe in svoje bližnje okolice. Srečanje s Corabijem? Težko bi našel boljši naslov za večerni odklop. Boljšega predloga za dober žur skorajda ni.
John je izvedel repertoar skladb, ki jih danes v katerikoli drugi koncertni izkušnji, ne moreš doživeti, doživeti seveda v »izštekani« režiji. Njegove skladbe iz albuma »Mötley Crüe« (1994), pa glasbene »odisejade« z bivšim kitaristom zasedbe Kiss Bruceom Kulickom v projektu Union ter The Scream so »zašle« v koncertni repertoar tudi v Bluesiani, ob tem pa je možakar zasolil koncert tudi z sladkorčkoma Hard Luck Woman (The Kiss) ter Seasons Of Wither (Aerosmith).
O žensko moških vojnah je tekla beseda v »trilogiji« zaporedja skladb Crash, Robin’s Song in Never Loved Her Anyway. John je vsak premor pravzaprav izkoristil za skorajda »stand up comedy« predstavo. Oponašal je člane svoje družine, člane Mötley Crüe, Stevena Tylerja in Joea Perryja iz zasedbe Aerosmith, seveda samega sebe v različnih situacijah svojih življenjskih prigod. Mož je pravi pravljičar, prava enciklopedija najbolj sočnih zgodbic in anekdot. Ne spominjam se kdaj bi ser tako iskreno na kakšnem koncertu nasmejal do solz. Mogoče na koncertu zasedbe Primus, a to je druga štorija.
Ob takšnem vzdušju so se kazalci na urah izjemno hitro vrteli. Intima vselej prijetnega vzdušja Bluesiane, kjer so tokrat mize in stoli ostali kar na prizorišču poleg odra, je izžarevala nov magični trenutek, ko je John razvajal ducat privržencev službovanja pri Mötley Ctüe, ko so se zvrstile Hooligan’s Holiday, Driftaway, Home Sweet Home, Loveshine, Missunerstood. Mož j rad priznal, da od nekdaj obožuej ghaslbo skuipine The Beatles, tako je pričel dodatek z Eleanor Rigby, ki je kaj kmalu prešla v celotno izvedbo skladbe Oh Darling, koncert pa je možakar sklenil s podoživeto interpretacijo Wings & Paul McCartney klasike Maybe I’m Amazed.
Corabi poje odlično. Ko okrašuje svoj melodično čist in čvrsto stoječ vokalni performans z večjo in/ali manjšo dozo grlenosti, spominja mimobežno na Sammyja Hagarja v njegovih boljših vokalnih časih. Mož je tudi izreden kitarist. Prostor v pasažah zna zabeliti z modrim razmeščanjem spuščenih akordov, kot tudi dodajanjem prirejenih prehodnih enostrunskih figur, s čimer razbija monotonost akustične kitare, kot golega spremljevalnega instrumenta vokalu.
Corabi je glasbenik iz pravega testa od glave do pete! Rocker in pol. En sam človek, ena sama kitara. Oba zlita v eno. Norčavi pobalin, ki se ga nikakor ne moreš prenajesti. Predlagam vam vsaj enkrat samkrat v življenju, da preizkusite možakarja na odru. Niti za hipec ne boste obžalovali svoje odločitve!
Galerija slik
