Izvajalec: Cryonic Temple
Založba: Metal Heaven
Izid: year
Trajanje: 51:38
Ocena: 4.6/5
Cryonic Temple, še eni Švedi, ki štejejo letos svoje 12. leto obstoja, izdajajo z albumom “Immortal” svoj skupno četrti studijski album. Možje so po treh letih in pol od izida “In Thy Power” prestali korenite kadrovske spremembe. V službovanje so vzeli kar tri nove člane. Od prejšnje zasedbe sta tako ostala originalna člana le kitarista Leif Collin in Esa Ahonen. Ni čudno, da so po vsej tej kalvariji, ki so jo dali skozi, začeli verjeti v lastno nesmrtnost in dali albumu naslov “Immortal”.
So pa te rošade prinesle očitno v skupino mir, svežino in kar je najbolj potrebno. Nov kreativni zagon. Kar ne ubije, okrepi. In ker so pobje verjeli in vztrajali, se jim je to vsekakor obrestovalo. “Immortal” je namreč nadgradnja trdega dela in vztrajnosti. Pohvali se lahko z enajstimi raznolikimi skladbami, ki jih odlikuje nesramna nalezljivost bombastične melodičnosti, ki jo razume njihova power metalska vizija.
Cryonic Temple niso nikakršni veseli palčki, ki bi opevali zmage nad poklanimi zlodeji, tolovaji in ostalo nadlego, ki trpinči pošteni svet. Ne. Možje nizajo precej bolj drastično vzdušje, so zlobnikavi, podvrženi k spogledovanju z okultizmi, nekaj pa je tudi verzov tipične osebno izpovedne note. Vsemu je skupno to, da so Cryonic Temple naravnani pogubno in nizajo atmosfero, ki je preko albuma ovita v črnino bitja ure sodnega dne. In to je najbolj privlačno. Dotikajo se sfer, ki se jim v realnem svetu izmikamo in o katerih ne razmišljamo radi, a ko to počne nekdo drug, vzbudi v nas toliko več radovednosti, ki nas posredno, na krilih prepuščanja Cryonic Temple glasbe, sili prav v to razmišljanje.
Cryonic Temple kot godci, združujejo zanimivo kombinacijo ameriške speed metalske logike osemdestih let, na katero se opirajo zlasti v peklenskem narekovanju tempa izbranih ritmov in mestoma s samim zloveščim riffovskim divjanjem, ki je polno in rušilno. Preko teh riffov pa polagajo tercetne harmonije, lahko celo “pre-pick-ajo” melodijo nad riffi, kar jim daje evropski akcent (takšni sta npr. Standing Tall ali Train of Destruction) kakšnih Running Wild ali Gamma Ray, a v bežnih ščepcih. Skladbe so v veliki večini odsekane v najvišji predstavi žgočega kitarskega bliskanja. A ko se prebijete do skladbe As I Sleep vas bo pričakala fenomenalna akustična pol-balada, kjer se opazno učinkovito v ozadje prikradejo tudi klaviature, ki v refrenu nadgrajujejo vzdušje, v središčni legi te mirne skladbe, pa je odličen, poveljujoč, variabilen, močan in izdelan v sleherni legi ter maksimalno izkoriščen vokal novega pevca Magnusa Thurina, ki je eden osnovnih elementov, ki prispevajo h kvalitativnemu preskoku na višji nivo, kakršen je Cryonic Temple z “Immortal” definitivno uspel. Vokal je pomemben element, saj s svojim melosom, ki ga izbira v verzih, vnaša pomemben del pogubne atmosfere dotika klasične ameriške šole, k čemur pa prispeva tudi zelo živa produkcija albuma, ki je odlično ujela studijsko ogretost skupine na ravno pravo delovno temperaturo.
Zaključna Departure je akustična instrumentalna pesnitev in nekakšen podaljšek skladbe As I Sleep. Škoda da Cryonic Temple niso pustili obe “zlepljeni” skupaj z povezovalnim prehodom, ker sta silno med seboj v melosu in atmosferi neverjetno kompatibilni.
Produkcija je ohranila tisto potrebno živost in surovost, ki se iskri preko albuma in učinkovito izstopa takoj ob otvoritvi z naslovno skladbo. Ta nosi blagi “thrashy” akcent osnovnega riffa, h čemer se skupina vrne tudi v nadaljevanju albuma (Time z “Angel Dust” vibracijo, nadalje Fight To Survive ali Beg Me). Skladbe krasijo vrtoglavi obrati, speti skupaj z duhovito tvorbo prehodnih pasaž, ki nizajo različna razpoloženjska stanja in s tem skrbijo za visoko dinamično pretočnost tega izdelka (Freedom Calling). Je visoko poslušljiv, prežet z visoko tragičnim vzdušjem, kar ga dela neverjetno resničnega, deležni pa boste tudi velikega uživanja ob bogatem arzenalu duhovitega kitarskega soliranja. Skladba z največ pompa in ujetih preklopov vzdušij albuma je Where Sadness Never Ends, ki po melosu motivov diši tipično evropsko (kitarsko trzanje), s turobno melanholično prevleko staro šolskega ameriškega speed metala, s kakršno ohranjajo Cryonic Temple učinkovito svoj agresivni šarm, metalsko zagriženost in nepopustljivost. K temu se močno približajo fantje v nadaljevanju in skladbi Fear of the Rage.
Cryonic Temple niso zgolj “še eni” power metalci. Hodijo izjemno spretno po tromeji združevanja prvin ameriškega old school speed in arhaičnega thrash metala, katerima prilivajo odločno mero evropske heavy metalske melodičnosti. Album ne podleže niti za hipec potencialnim izbruhom patetike, ali naivne trivialne šablonskosti. Seveda smo to vse že nekoč slišali, a je spravljeno skupaj znova resnično, kot lahko to resničnost oživi le magija heavy metal glasbe. Na dnu brezna pogube in agonije se rodi nov svet! “immortal” je primer fantastične reciklaže, ki je prinesla na dan visoko kvaliteten heavy metalski album s kakršnim so Cryonic Temple naposled dozoreli in ujeli pravi kreativno izpovedni tempo. Nadejajmo se čim več tovrstnih nadaljevank tudi v prihodnje.
Zasedba
Magnus Thurin – Vocals
Leif Collin – Guitars
Esa Ahonen – Guitars
Hans Karlin – Drums
Bjorn Svensson – Bass
Produkcija
Cryonic Temple
Seznam skladb
1.Immortal
2.Standing Tall
3.Where Sadness Never Rests
4.Beg Me
5.Freedom Calling
6.Fear of the Rage
7.Time
8.Fight to Survive
9.Train of Destruction
10.As I Sleep
11.Departure
