Izvajalec: Theocracy
Založba: Ulterium Records
Izid: year
Trajanje: 68:00
Ocena: 4/5
Theocracy je ameriški progresivni power metal trio. “Mirror of Souls” je drugi album zasedbe, ki je pred tem izdala istoimenski prvenec leta 2003, takrat še kot projekt Matta Smitha, ki je na prvencu vse kar lahko slišite, odigral in odpel kar sam. Po navdušujočem sprejetju prvenca, je možakar v vlogi vodje in prvega vizionarja dobil zagon, preoblikoval projekt v skupino in? Le redko se zgodi, da projekt funkcionira bolje kot skupina. In tudi to pot ne funkcionira bolje. “Mirror of Souls” je za nekaj stopenj kvalitetno izboljšanje v vseh ozirih glede na prvenec.
Skupina, ne glede na dejstvo, da izvira iz ZDA, zveni v veliki meri evropsko. Vam je dovolj, če nanizam slog skupin Edguy ali Gamma Ray? Vendar me ob tem ne vlecite za jezik. Navržbi sta v marsičem površni. Theocracy so pozitivci in k žanrski opredelitvi, bi lahko kaj hitro pripeli tudi predznak “white” ali “Christian” (“krščanski”), saj se na albumu večkrat (ne venomer!!!) trudijo ohranjati pozitivni melos (brez pretencioznosti kakšnih Freedom Call), na to pa namigujejo že sami verzi poduhovljenosti sledenja Jezusovi luči. Da bi si v prihodnosti “podjarmili” naklonjenost širše metalske mase, bodo morali torej v celoti izpreči iz sedla pridnih fantkov in ugrizniti v kakšen surov kos mesa več!
Vsa reč se začne odvijati zelo klišejsko skozi skladbi A Tower Of Ashes (tempo v njej dosega tempo finskih power metal jurišnikov) in On Eagle’s Wings. Vsekakor skupina takoj opozori, da gre za odlične glasbenike, ki vedo kaj je to epskost in bombastičnost, ki jo trojica v razgibanih skladbah dosega zlasti z vokalnimi harmonijami refrenov in tercetnim kitarskim melosom, v tipični evropski maniri. Skratka, prav nič posebno pretresljivega za začetek.
Potem, pa se prebijete do tretje skladbe Laying the Demon to Rest, ki stvari naglo obrne na glavo. Že sam osnovni uvodni kitarski riff je razbeljeno poudarjen v produkcij, in diši thrashersko navdahnjeno v slogu Nevermore napadov. Skladba poseduje progresivno lomljene ritme, obrate atmosfer ter mnogoterih motivov in po kreaciji visokega drama vzdušja, prinaša, poleg naslovne skladbe, največ pozitivnih točk k albumu kot celoti. V tej skladbi se pokaže tudi modrost skupine, da s tehnično bogato šolsko podkovanostjo nikakor ne pretirava, pač pa prvinsko sledi ohranjanju velikih napevov in s tem atmosferičnosti albuma. Medtem ko z Betlehem in Absoluiton Day vrača skupina na album več powr metalskega rezgetanja, pa se album kasneje nadaljuje komponistično znova bolj razgibano. The Writing In The Sand z dodatkom zvoka cerkvenih orgel k razbeljenem kitarskem riffanju in Martyr, z melosom v srednjem instrumentalnem delu, ki prikliče kalvarijo, kakršno so pričarali španski konkvistadorji, davno tega, sta pravi mini epski suiti, ki sledita Laying the Demon to Rest.
To pa še ni vse! Naslovna skladba Mirror of Souls je prava maksi epska suita, dolga preko 22. minut. Torej so se Theocracy lotili podviga, ki danes sploh ni več popularen na polju izdaj albumov progresivnega metala. Predstavljajte da bi predhodnih sedem skladb zlepil skupaj, ali pa bi se Gamma Ray odločili za komponiranje takšne suite – seveda s sebi lastno produkcijo, vibracijo in energijo. Očitno je, da je ta trio našel odlično simbiozo v studiu in pri branju in razumevanju idej, ki jih prispevajo člani. Gre za odlično navezovanje visoko dramatičnih motivov, ki vsi po vrsti mojstrsko združujejo bombastično atmosferičnost z visoko udarno spevno melodičnostjo, ki poslušalcu nikakor ne bo pretežka za uživanje. Pika na “i” ali krona vsemu je vokal Matta Smitha, ki je na celi črti kvalitativno nadgrajen, glede na prvenec. Možakar ima čist in izdelan vokal, ki se v višjih legah približuje vokalom Tobiasa Sammeta (Edguy) ali pevcem novodobnih skandinavskih progresivnih metalskih skupin. Torej je pomemben element vnosa melodičnosti v Theocracy glasbeni izraz. Sočna reč tale plošča “Mirror of Souls”, mar ne?
Kot povedano. Na prvenec “Theocracy” lahko kar pozabite. “Mirror of Souls” je odličen album, ki dokazuje, kot sem to zapisal tudi v recenziji albuma “Immortal” (2008) zasedbe Cryonic Temple, da premore power metal reciklažo venomer. Seveda , če je upravičena. V slehernem trenutku. Izdelek mora delovati le prepričljivo, resnično, pravzaprav te mora vibracija znati pretresti in pustiti v zamaknjeni, otopeli, rahlo šokirani fazi, ko se odvrti njegova zadnja sekunda. ” Mirror of Souls” ima natanko to lastnost. Klišeji, ki vzdržijo. Theocracy ne delujejo nasičeno, pač pa… Da. Progresivno, če želite. In zlasti krajše skladbe dokazujejo, da skupina nosi potencial za evolucijo in nadgradnjo izraza v prihodnje. “Mirror of Souls” je odločen korak naprej, s katero pa Theocracy v kreativnem smislu, še niso dosegli najvišje stopnice.
Zasedba
Matt Smith – vokal, kitara, bas kitara
Shawn Benson – bobni
Jonathan Hinds – kitara, spremljevalni vokal
Produkcija
Matt Smith
Seznam skladb
1. A Tower of Ashes (4:44)
2. On Eagles’ Wings (4:11)
3. Laying the Demon to Rest (9:37)
4. Bethlehem (5:51)
5. Absolution Day (6:46)
6. The Writing in the Sand (6:43)
7. Martyr (7:39)
8. Mirror of Souls (22:26)
