Izvajalec: Pegazus
Založba: Black Leather
Izid: year
Trajanje: 52:05
Ocena: 3.5/5
Pegazus so tisti metalci, ki so vzniknili na prizorišču v drugi polovici devetdesetih let, v soju občega “revival” vala. Ta je izstrelil cel kup novih skupin pred fokus metalskih množic, ki so takrat pogrešale obrat v smer melodičnost. S težiščem na falangi evro power metal gibanja, ki so ga oblikovale zlasti nove skupine iz Skandinavije na čelu s HammerFall. Izmed mnogih novih obetavnih skupin, ki jim je kmalu uspelo doseči pomemben podpis pogodbe z založbo Nuclear Blast, so bili takrat tudi Avstralci Pegazus. Tako so uspešno približali svojo glasbo evropskim množicam. Njihov drugi studijski album “Wings Of Destiny” je konec devetdesetih obvezno krasil vsak prodajni katalog založbe Nuclear Blast, Pegazus pa je založba predstavljala, kot vročo novo skupino, zapriseženo starošolski metal trivialnosti. V kratki dobi štirih let so Pegazus za Nuclear Blast tako nanizali tri studijske albume. Zanje je bila značilna zrelostna nadgradnja. Vsak izdani album je bil boljši od njegovega predhodnika. Potem so leta 2004 Pegazus razpadli.
Za tiste, ki skupine nemara niste prestregli leta 1998 na skupni turneji s HammerFall, bo gornji odstavek torej zelo dobrodošel uvod v poanto Pegazus. Skupina začne po petih letih mrtvila brcati znova leta 2009, z originalnim pevcem Justinom Flemingom v postavi, ki je svoje glasilke preizkusil za Pegazus le na istoimenskem prvencu skupine iz leta 1995. Ponovna združitev je pokazala, da skupina ni izgubila ustvarjalnega naboja in tako je v prvi polovici letošnjega leta privekal na svet peti studijski album skupine, ki nosi naslov “In Metal We Trust”
Ne glede na dejstvo, da delujeta naslov novega albuma, kot tudi sama naslovnica togo, prežvečeno in v rabi besedne fraze dodobra oguljeno, ob tem naslov albuma vleče brez sramne vzporednice z naslovom klasičnega Y&T albuma “In Rock We Trust” (1984), pa dobi njegov naslov toliko večji smisel, ko k temu prištejemo potrebo skupine da reafirmira svoje ime na prizorišču. Predvsem je skupina, ki je danes obsojena na nastopanje po malih klubskih prostorih, pred peščicami najbolj zagretih power metalcev, obsojena na iskanje nove baze občinstva. Zlasti v rangu novo pečenih power metalcev.
“In Metal We Trust” je logični naslednik zapuščine, ki jo zaokroža album “Headless Horseman”. Pegazus prenašajo na novi album svoj princip power metala, ki sloni na prvinsko izklesanih kitarskih frazah klasičnih skupin, kot so Judas Priest ali/in Accept. K temu dodajajo svoj doumljivi smisel za pompoznost in bombastiko, v tem delujejo na miljo predvidljivo, a hkrati zadržujejo občutek “resničnosti” (to šteje metalcem največ!), oznaka da gre za nekakšne avstralske HammerFall, pa ob nanizanih dovtipih še naprej ohranja svoj smisel.
Re-integracija Justina Fleminga je nadvse posrečena poteza, saj delujejo vokali v primerjavi s preteklimi Pegazus deli to pot daleč najbolj prepričljivo. Fleming posreduje namreč pravšnjo moč, da s svojo interpretacijo prenaša skozi širok vokalni razpon nadvse prepričljivo zahtevano kombinacijo melodično avtoritativne drže ter udarnosti, s tem pa poglablja dinamiko, tragedijo, ter sam melodično udarni domet skladb, katerega osnovni iniciator so seveda Stojevi kitarski riffi! V produkcijskem smislu prinaša “In Metal We Trust” občuten zrelostno razvojni napredek, saj je skupini uspelo, do tega dne, spraviti od sebe zvok surovo udarne zabele, optimalne zapolnitve zvočne slike. Ta dinamično pulzira, skozi jasno izpostavljene kontraste (zlasti je odlično sproduciran “snare” boben, kot tudi vpletanje dvojne stopalke v kotalečih ritmih) osnovnih gradnikov Pegazus zvoka.
Pri Pegazus se torej vse stvari v osnovah še vedno vrtijo okrog riffov Johnnyja Stoja. Ti seveda ne prinašajo revolucije, pač pa črpajo navdih iz preverjenega dometa oblikovanja klasičnega eighties riffa. Kakorkoli, ravno produkcija, ki kot že omenjeno uteleša posrečeno živ – mestoma skorajda koncertni občutek, prinaša pravi izraz metalske ihte, srž metalske nepokorščine ter kljubovanja in zahtevano kopreno tragedije. Metalci radi temi rečejo “true”. Torej deluje stvar resnično in fokus skupine, pa čeprav ne preseneča, deluje v svoji veri pristno. Kot delujejo riffi predvidljivo, toliko naivnosti ohranjajo tudi ne le naslovi, pač pa tudi besedila skladb. Vendar stvar vžiga, ne deluje zlagano! In to šteje v primeru, ko hodiš po gazi glasbene inovacije, ki sega v obdobje zgodnjih osemdesetih, pač največ. Od začetka od konca tega albuma. Skozi neposredne trenutke uvodnih treh skladb, ali posrečeno eksekucijo Judas Priest klasike, kot tudi na točkah večje bombastike drama teatra - denimo v skladbah Haunting Me in zaključna Death Or Glory, ki črpata iz preteklih tovrstnih avantur, kot je bila npr. odlična mini suita Chariots Of The Gods iz leta 1999. “In Metal We Trust” je torej zelo lep povratniški album skupine! Je edini logični naslednik pretekle diskografske zapuščine Pegazus. Skupina bo z njim zadržala stare ljubitelje njene glasbe, zanetil pa bo gotovo tudi kakšno srce novo pečenih power metal pravovernežev.
Zasedba
Justin Fleming – vokal
Johnny Stoj – kitara
Cory Betts – bas kitara
Ange Sotiro – bobni
Produkcija
Pegazus
Seznam skladb
1. Metal Messiah
2. Road Warrior
3. Old Skool Metal Dayz
4. We Live To Rock
5. Haunting Me
6. Eye For An Eye
7. Ghost Rider
8. Metal Gods
9. End Of The World
10. Death Or Glory
11. Old Skool Metal Dayz* (extended version)
*…bonus skladba
