Izvajalec: Krema
Založba: Samozaložba
Izid: year
Ocena: 3/5
Krema? Slovenska različica britanskih white blueserjev Cream iz roba šestdesetih prejšnjega stoletja? Ne. Le štirje slovenski pobje, s povsem drugim glasbenim sporočilom. Prvenec “In naj traja…” je zelo previden, sredinsko orientiran album. Skupina na njem ponudi 12 skladb, z akcentom produkcije opazneje naprej potisnjenih kitar, vendar s preprostimi šablonskimi in predvidljivimi pop temami, ki zlezejo takoj v uho.
Reč je kljub splošni generičnosti zelo kvalitetna in pred nami je skupina štirih odličnih in prekaljenih glasbenikov, čeprav gre komaj šele za prvenec. Vokal je močan, izdelan in prepričljiv v sleherni legi, ne glede na izbrana “višavja”, s prirojenim občutkom za vnos melodije skozi artikulacijo glasu. Posebna draž, ki ohranja pozornost poslušalcu na tem albumu, je delo kitare. Ta uspe v 12. skladbah ustvariti jasno raznolikost med osnovnimi motivi, ki jih tvori, ali osnovnimi kitarskimi frazami, ki jih iskrivo začinijo lepo oblikovani, jasni solistični vložki. Produkcijsko kontrastno prav tako jasen in razločen bas, ki dodatno skrbi za prešeren vnos melodičnosti ter s tem dinamičnosti v skladbe, podkrepljuje vselej zanesljivo bobnanje Romana Milavca, sicer člana mnogo bolj razvpitih The Drinkers. Skratka, pred nami je visoko kvaliteten pop rock do hard rock album, slovenskega izvora, objektivno primerljiv le s stvaritvami podobnega kova, ki izvirajo iz doline Šentflorjanske in ničemer drugim.
Ker bomo ostali znotraj naše domovine, se lahko obdregnemo ob skupine, ki iščejo to sredinskost in prav tako prinašajo zgledno mero kvalitete in so ne glede na lastni generični pristop, vseeno še vedno zelo zanimive, kot npr. Supernova. Ob “In naj traja…” mi skače po glavi tudi zelo posrečen prvenec RattleSnake “Razvoj vrste”, s tem da so Krema še bolj jasno glasbeno definirani, glasbene figure v melodičnem smislu še bolj dovršene, kar velja tudi za višjo produkcijsko dinamiko albuma. Torej “manj je več”, a ta “manj” je pretkano prefinjen. Očitno je za možmi, daljša glasbena kilometrina, kot bi bilo mogoče sklepati le na podlagi dejstva, da gre šele za studijski prvenec.
Album se odpre s hitreje utripajočim hard rockerjem Črni napadalec, ki ga nosi naprej potisnjen kitarski riff, z izpiljeno lepo položeno in melodično skladno kitarsko solažo. Skozi naslednje točke se fantje zelo pretkano in uspešno vozijo v pop/hard rock momentu in ohranjajo album silno zanimiv, z motivi, v katerih izstopa adut “manj je več” zlasti v skladbah kot sta Črni Peter in In naj traja. Možje na sredini albuma znova pritisnejo na plin s Se zgodi, ki bi se lahko znašla tudi na seznamu skladb albuma povsem na začetku. Hard rock riff pa preplavi album s skladbo Povodni mož, ki bi v primeru ostrejše produkcije lahko priklical dejanja kakšnih Bon Jovi. Skupina je v ritmičnem smislu zelo dodelana in zlasti zmagovito deluje v tem oziru Nikoli končana zgodba, kjer voluminoznost bas linije in njena melodičnost še posebej skrbita za izdelano podobo skladbe. V skladbi Slovenska vas otvoritveni motiv kitare sumljivo potegne na otvoritev albuma s Črnim napadalcem, a gre za točko, ki sodi med bolj temačne trenutke albuma in razpoloženjski trenutek, kjer si skupina naposled vzame nekaj več prostora za eksperimentiranje, kar je le dobrodošlo. Vso pozornost v njej pa prevzame srednji instrumentalni del, s poudarjenim solističnim vložkom, z racionalno dozo sosledja not, ki uspešno ohranjajo to temačno atmosfero, tej vtisne poseben dotik, tudi namerno “starikavi”, a topli zvok Hammond klaviatur.
Občutek za kompaktnost, visoko dinamičnost in barvito pretočnost dveh osnovnih vzdušij (predrefren-refren), pa izmed točk albuma, skupina najuspešneje združi v Misliš da ne vem, ki je odličen primer visoko kvalitetnega komponiranja, a hkratne visoke dostopnosti za radijske valove, z vrhuncem v dramatično melodičnem in visoko spevnem refrenu. Skladba Suženj občutka, tega visokega nivoja glasbeno slikovite preprostosti ob koncu albuma v ničemer ne zmanjšuje in kot drugače profilirana zgodba lahkotnega hard rock značaja ohranja album tudi ob njegovem koncu energičen, slikovit, dinamično visoko pretočen in kot tak visoko kvaliteten produkt, kakršnih nam v Slovenskem prostoru, brez zdravega srednjega “mainstream” pop rock jedra kronično primanjkuje. Krema so v tem oziru izredna pridobitev, resen potencialni tvorec tega jedra v prihodnosti, za katerega upajmo, da se bo tudi pri nas čim prej pričel oblikovati. Skrajni čas bi že bil za njegovo zdravo realizacijo.
Zasedba
Janez Marinč Johnny – vokal
Peter Zajc – kitara
Dejan Markič – bas kitara
Roman Milavec – bobni
Produkcija
Krema
Seznam skladb
1. Črni napadalec
2. Egotrip
3. Črni Peter
4. Rojen za umret
5. In naj traja
6. Se zgodi
7. Povodni mož
8. Nikoli končana zgodba
9. Slovenska vas
10. Mala igrača
11. Misliš da ne vem
12. Suženj občutka
