Izvajalec: Aleph
Založba: Fuel Records
Izid: year
Ocena: 1.5/5
Aleph so italijanska skupina, ki obstaja približno deset let. Album “In Tenebra”, ki mi je priromal v roke in v posluh, je sad dolgega nastanka. Kot so minevala leta od nastanka skupine, tako so rastle skladbe. In neverjetno je spoznanje, da so Aleph progresivci, čeprav ne zvenijo progresivno in pravzaprav ne igrajo progresivno. Težko boste zasledili progresivno lomljenje ritmov v prehodih, kontraritme med kitarskim riffom in ritem sekcijo, raztegnjene dialoge med klaviaturami in kitaro ipd…. Ne. Reč gre nekoliko drugače. Skladbe so prave jare kače, sestavljene iz mnogih motivov, kar jim daje pridih progresivnega. Torej bolj, ko je bend pridobival na letih, bolj so se starale skladbe na način, da so jim fantje pripenjali motiv za motivom.
Združevanje elementov različnih glasbenih žanrov od power metala, klasičnega speed/thrash metala, celo gothic elementov, do death metala. Vse skupaj, pa prekriva ekstremni vokal, ki v svoji drži brutalno rezgeče preko materiala. Ob naslednji primerjavi ni kaj, da ne bi bili prizadeti častilci Chucka Schuldinerja, a ob zaključkih verzov, glavni vokal sem in tja potegne v svojih izbranih linijah, ravno na omenjenega death metal pionirja.
Zgleda, kot bi album “In Tenebra” nekoliko povozil čas in da bi moral iziti v drugi polovici devetdesetih let, ko je bilo kompliciranje v metalu mnogo bolj aktualno. Aleph so tehnično odlično podkovani in še nekaj je. Niti v eni sekundi ne boste zasledili kančka sladila, ki se rado prikrade v današnji Italijanski pristop dojemanja, domala vsega v artizmu. Skladba Dephts pripelje na spregled tudi gostujoči vokal pevca z umetniškim imenom Scream, ki vnese v turobno mračnjaški gnev sicer delovno silno zagnane italijanske peterke, zanimiv operetni približek petja Queensryche pevca Geoffa Tatea. Vrhunec albuma “In Tenebra” je po celokupni motivski skladnosti siceršnjega kompliciranega konfiguriranja skladb s strani skupine, v primerjavah med skladbami, mogoče izpostaviti v skladbi Mother Of All Nightmares. Tu je kompliciranje izpadlo še najbolj posrečeno. Sicer se pripeti mnogokrat to, da album zvodeni ob fragmentiranju. Preprosto mnogokrat steče agresivni riff, ki prepriča in zaželiš si da bi trajal dlje, potem pa se fantje naenkrat ustavijo s sanjavo pasažo ali kakšnim motivsko neprilagojenim trikom, ki zaradi manjše kompatibilnosti sunkovito preseka visoko atmosferičnost in rdečo nit. Torej vsega je preveč. Tu prihaja na plan tista italijanska naivnost, ki je plasirana v pretiravanju z motivi (ne “kičem”, brez skrbi), prav tako se čuti velika ambicija po dokazovanju, kar niti ni nujno slabo. Je dokaz samozavesti, ki jo “In Tenebra” nikakor ne taji. Zanimivo je spoznanje, da italijanska verzija (odpeta v italijanščini) skladbe The Fallen zažiga kot bonus skladba nastavljena na konec albuma, na veliko višjem atmosferičnem nivoju. Preprosto je prepričljivejša od otvoritve albuma v angleški različici, zaradi večje melodičnosti vokala. Z brutalnim petjem in poudarjenim trdim “R-jem” je skladba prava draž za ušesa, tako učinkovito skreirano je dramatično vzdušje s pomočjo Italijanščine!
Fantom predlagam prihodnje manj kompliciranja. Dokazali so, da so smeli glasbeniki, vešči! Tudi produkcija albuma je solidna. Čista, jasna, a hkrati ostro našpičena. Torej nekaj več kontrole, nekaj več škrtarjenja z motivi in več natančnosti, da bo naslednji album dobil glavo in rep ter ohranjal rdečo nit, sploh v smislu doseganja dinamične konsistence in konsistence ustvarjanja visokih drama vzdušij. Potencial je. Sedaj ga je potrebno le pravilno usmeriti. Akcija fantje!
Zasedba
Dave Battaglia – vokal, kitara
Lorenzo Fugazza – kitara
Giulio Gasperini – klaviature
Antonio Ceresoli – bas kitara
Manuel Togni – bobni
Seznam skladb
1. The Fallen
2. Unfaithful
3. Depths
4. Mother Of All Nightmares
5. In Tenebra
6. The Fallen (italijanska verzija)*
7. Acid Tears*
*…. bonus skladbi
Trajanje albuma: 48.19
