Izvajalec: All Over Everywhere
Založba: Emkog Records
Izid: year
Trajanje: 41:51
Ocena: 4.2/5
All Over Everywhere je najnovejši projekt fenomenalnega skladatelja, klaviaturista in kitarista Dana Brittona. Bend je nastal skorajda ponesreči, ko sta v popolnoma naključnem pogovoru multi-inštrumentalistka Trinna Kesner in Britton prišla na idejo nekakšne folk različice benda Birds and Buildings. Tako je Trinnin prejšnji bend združil moči z Brittonom in Emkog založbo, rodil pa se je All Over Everywhere. Prvenec “Inner Firmaments Decay” je izšel letos, doseže pa prav to, kar je imel v mislih Dan Britton – je nekakšna folk različica albuma “Bantam to Behemoth” (link do recenzije) benda Birds and Buildings.
Album žari od akustičnega zvoka in že skorajda grozljivo prijetnih električnih prizvokov. Lepota, ki jo album pričara, je namreč prej molovske kot durovske narave. Največja posebnost albuma je neverjetno zanimiva produkcija. Po prvem poslušanju sem mislil, da je bil “zmiksan” popolnoma narobe, saj sekajo ven popolnoma “napačni” toni. Vendar sem po globljem poslušanju le ugotovil vso genialnost takšne produkcije. Izpostavljenost določenih delov, za katere ne bi nikoli pričakovali, da bodo imeli tako vlogo, poda prav posebno interpretacijo glasbe, ki poslušalcu poda ključni koncept albuma. Z vsem tem je Britton vzdignil produkcijo na nivo, kjer postane del same glasbe in njene ideje.
“Inner Firmaments Decay” sestoji iz osmih odličnih skladb, ki se medsebojno dopolnjujejo, hkrati pa so prav vse izredno konstantne v kvaliteti. Sicer sam Britton pravi, da je skladba “Gratitude” ena najboljših skladb, pri kateri je kadarkoli sodeloval, prav ta pa je verjetno tudi vrhunec albuma. Vokal pevke Megan Wheatley, ki je z Brittonom že sodelovala, spominja na vokal Kate Bush; podobni so tudi aranžmaji skladb, torej v stilu Busheve – z ozadjem jazzovskih in folk prvin. Vendar so ti aranžmaji močno nadgrajeni z nemalo avant-gardnimi prvinami, ki so zavite v značilen “brittonovski” zvok progresivnega rocka. Britton se vseeno v enem oziru le ne spreminja – od svoje glasbe, ki temelji na klaviaturah, na klavirju in predvsem Brittonovem favoritu melotronu, se ne premakne.
Albuma tako ne priporočam le Brittonovim ljubiteljem (tem bo zagotovo všeč), ampak vsem ljubiteljem folka, jazza in progresivnega rocka. Edinstvena mešanica na “Inner Firmaments Decay” ustvari glasbo, ki ni preveč usmerjena v le določen glasbeni žanr, vsaj ne do te mere, da bi se priljubil le poslušalcem čisto določenega žanra. Sicer ne doseže inovativnosti in skorajšnje popolnosti albuma “Bantam to Behemoth”, vendar je zlahka med najboljšimi albumi Brittona. Čeprav, roko na srce, Britton še ni ustvaril slabega albuma, prav vsi namreč kotirajo izredno visoko v krogih poslušalcev progresivnega rocka. Tako Dan z “Inner Firmaments Decay” nadaljuje tradicijo odličnih albumov, ki si zaslužijo le hvalo, in če bo tako nadaljeval, se bo njegovo ime kaj hitro zapisalo ob glasbenih velikanih iz sedemdesetih.
Zasedba
Trinna Kesner – kitare, viola, violina
Natalie Hughes – violončelo, bas kitara
Jennifer LaPlatnia – klavir, harmonika, vibrafon
Megan Wheatley – vokal
Kelli Short – oboa
Dan Britton – klaviature, kitare
Ignacio Cruz – violinske citre, dulcimer, kitare
Pat Gaffney – bobni
N. Scott Robinson – tolkala
Brian Falkowski – flavta, klarinet
Produkcija
Dan Britton
Seznam skladb
1. Art of the Earth (4:13)
2. Endless Night (3:18)
3. The Shroud (5:40)
4. Honesty (4:29)
5. After All the Years (6:57)
6. On a Dark Street (3:08)
7. Until the Sun Begins to Fall (3:32)
8. Gratitude (10:34)
