Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Šmartno (Goriška Brda) / Hiša Kulture / Slovenija
Datum koncerta: 03.11.2012
Število obiskovalcev: 170
Cena karte: 12,00€
Dan D sodijo med najbolj priljubljene slovenske rock skupine – lahko rečemo, da se jih drži prava uravnilovka alternativnega zvena in pop nalezljivosti, ki jo opravičuje kopica odličnih skladb – le te so našle do tega dne mesto na štirih visoko kakovostnih studijskih albumih, vsak med njimi pa dokazuje, da je artistična nadgradnja svojega predhodnika.
Že davno tega ni velika novost ta, da ljudje radi obiskujejo koncerte skupine Dan D. Vendar pa je dejstvo, ki velja na tako majhnem tržišču kot je Slovensko to, da se publika kaj hitro nasiti tvojih koncertov. Nasploh, če jih je preveč in se jih drži že preverjena formula odrske interpretacije. Tako kot vse uspešnejše skupine na slovenski mainstreamovski sceni, od Siddharte do Big Foot Mame, so tudi Dan D v tej maniri primorani iskati različne »zasilne izhode«. Ena od takšnih taktik je tudi preklop iz elektrike na akustiko. Ker pa smo pred leti s strani skupine Dan D že bili deležni podobne poteze, so to pot fantje dodali k temu še kakovostni presežek. K prestrukturiranju aranžmajev so navlekli cel kup »eksotičnih« instrumentov, od najrazličnejših staromodnih brenkal do pripomočkov, ki navadno služijo vrsti splošne osebne prtljage, ki posamezniku lajšajo vsakdan. Od žlic, steklenic, odpiračev, ribežnov, kuhalnice, dalje….
Dan D so zabukirali konkretno turnejo za slovensko ozemlje in lep sveženj koncertnih nastopov turneje, imenovane »Tiho«, se razprostira preko letošnjega oktobra v konec novembra. Potem, ko so uročili Orto Bar, kjer so uvodoma razprodali 4 zaporedne koncertne večere in naleteli na izjemno odobravajoče odzive, je ekipa RockLine previdno izbirala priročen, recimo temu bolj »eksotičen« kraj, da prestreže skupino tudi na tej turneji. Občasno godi, da zamenjaš tovrstni ambient, pa čeprav se koncert odvija pred tvojim domačim pragom. Nasploh je v tem oziru luštno iti na koncert nekam, kjer nikogar v publiki ne poznaš in obratno. Osnovni namen pa ostaja enak. Preverjanje koncertne forme kvinteta.
Srednjeveško Šmartno v Goriških Brdih, »Hiša kulture« in gostilna »Pri Kaminu«! Preverjen »lepotni ideal« intimnih prostorov za koncertna druženja. Ob deveti zvečer se je dvoranica napolnila do zadnjega kotička. V njej je bilo 150 sedišč, nekaj ljudi brez njih je v stoje spremljalo koncert kar z vhoda, nekaj pa se jih je stlačilo na balkonček. Skupina ni skrivala vedrega razpoloženja! Za to priložnost sta si Tokac in Tučo poveznila na glavo staroselske klobučke pristnih dolenjskih domačij, kar je evociralo spomine na čase zlatih sedemdesetih in agro ekscese legendarnih Jethro Tull. Če ne drugega, ti poleg prijaznih primorskih duš, odpre srce kozarček prvovrstnega Cabernet Sauvignona v nadstropju više. Hecna je bila mednarodna razporeditev obiskovalcev tega večera. Nadstropje, se pravi gostilno Pri Kaminu, so v popolnosti zasedli Italijanski obiskovalci, ki so se tam, v sozvočju ustaljenih navad, brezskrbno mastili s hišnimi specialitetami, medtem ko je v pritličju uživalo v glasbi Dan D kakih 170 slovenskih glasbenih navdušencev.
O Dan D ne gre trositi pretiranih besed ali stavčnih povedi. Skupina je sestavljena iz prekaljenih glasbenih mačkov! Ti glasbo, ki jo igrajo, dobesedno čutijo in zato kot tako prevajajo kar se da pristno do poslušalca. V organsko akustičnem okolju, kjer božajo ušesnega polža zgolj naravni zvoki, ni prostora za spodrsljaj narobe ubranih not. Fantje so v njem slikovito, lahko rečem v slogu velikih mojstrov, prevetrili na glavo aranžmaje svojih najbolj prepoznavnih skladb, obenem pa ponudili kar štiri nove točke (Kurbin sin, Pozitivne misli, Kozlam, Kamn), ki so nastale v času, ko so se fantje »zabavali« na zadnjih »jam sessionih« sprostitve, kot tudi v sklopu predpriprav za turnejo.
Iz teh »jam sessionov« izhaja tudi najnovejša izdaja »Tiho«. Ta je izšla v strogo omejeni nakladi, skupina pa je za avdio nosilec izbrala kar klasično kaseto. 100 kosov je bilo izdanih v obliki izdolbljenega polena, 100 pa vloženih v posebne »kožne žepke« oziroma »kožne srajčke« (iz pravega usnja). Vse ročno izdelano. In mimogrede – polena so že v celoti pošla!
Medtem ko so Tokac, Nikola in Tučo imponirali prisotne predvsem z rabo raznovrstnih brenkal, sta po eksotiki instrumentov to pot prevzemala primat Boštjan in Obra. Slednji je v vlogi tolkalista izkoristil tudi zaporedno vezane prazne steklenice različne uglasitve, v Daj mi daj pa je vzel v naročje po mnogih letih znova bariton, da popiha z medenine vse prašne usedline. Boštjan – »tihi« klaviaturist skupine Dan D, ki na električnih koncertih deluje navadno iz ozadja, pa je imel to pot skoraj največ dela na odru med nastopom, saj je različne rekvizite med nastopom skupine menjal, kot Berlusconi ljubice. Le ti so vključevali ustno harmoniko, ribežn, različne »šejkerje«, tamburin, celo vokoder in še kaj.
Nove skladbe se odlično vežejo na preostanek pre-aranžiranega klasičnega materiala zlasti, pa je bilo moč začutiti globino in izpovedno moč Tokčeve poezije na nek nov način, ki je senzibilnost plat njegove interpretacije poslušalcu še dodatno približal. Zanimivo je bilo to, da je Tokac to pot z mnogo več retoričnega zagona ogovarjal občinstvo in ga z dovtipi učinkovito zabaval – vsega tega namreč v tako obilnem odmerku nismo vajeni na električnih koncertih skupine. Gotovo mu je bila poleg koncertnega prizorišča všeč tudi sama publika, ki je delovala bolj zrelo, kot to velja za koncerte skupin v sklopu ustaljenih študentskih obredov (brucovanja itn…) – nemara se je v vseh teh letih tudi dodobra nagledal kotalečih in od alkoholnih derivatov preobteženih glav. Se pravi je šlo to pot v Šmartnem za bolj zahtevno občinstvo, ki hodi na koncerte prvovrstno zato, da jih posluša, na skupino pa je to nedvomno blagodejno vplivalo, saj se je lahko brez motečih faktorjev v dvorani popolnoma prepustila in predala magiji glasbe.
Po prvem dodatku ovacijam ni bilo videti konca. Bend se spogleda, Tokac vpraša prisotne, kateri komad od odigranih lahko odigrajo znova, saj jim je zmanjkalo »variantnih rešitev« za drugi dodatek. Kar nekaj ljudi je zahtevalo še enkrat skladbo Tiho, ki dejansko nosi enega najbolj posrečenih prestrukturiranih aranžmajev v tej novi akustični podobi »žličkanja« in »strganja«.
Če zaključim. Zmagovito. Nič manj, nič več. V detajlih splanirano in v soju odlične eksekucije. Skupina je plasirala dozo izjemne zabave in šegavosti, ki je sicer v obrazu Dan D na električnih studijskih albumih ali elektrificiranem odru ne začutimo tako pogosto, če sploh. Predvsem je ta koncertna turneja odlično novo izkustvo za skupino. Gre za turnejo sprostitve, a novega učenja in spoznavanja, do kam sežeš, si segel in lahko še sežeš. Ob tem upamo, da nove ideje za še kakšno takšno »šok terapijo« na glavo prevrnjenih Dan D, že nastajajo.
Setlista
1. San San
2. Počasi
3. Kurbin sin / Rekli so
4. Plešeš
5. Pozitivne misli
6. Polna luna
7. Kozlam
8. Moj problem
9. Kamn
10. Voda
11. Tiho
12. Čas
13. Love Song
14. Tvoje je vse
15. Daj mi daj
—dodatek I.—
16. Jutranja
17. Za naju punca
—dodatek II.—
18. Tiho
Galerija slik
