Jethro Tull: Thick As A Brick

0 12

Založba: Chrysalis Records
Datum izida: 3. 3. 1972
Produkcija: Ian Anderson & Terry Ellis
Dolžina albuma: 43.46 min
Zvrst: Progressive Rock
Ocena: 10/10


Po klasiki “Aqualung” (1971), ki je Jethro Tull prelevila iz kultne skupine v skupino svetovnega formata, so bile mnogotere oči (prog) rockovskega sveta uprte v Iana Andersona in njegovo nabrito tovarišijo glasbenih perfekcionistov in inovatorjev. Slednji niti za trenutek niso počivali na lovorikah temveč so pripravili še eno svojevrstno presenečenje, ki je s svojo ambicioznostjo, veličastnostjo in globino šokiralo glasbeni svet. Kako nadgraditi takšno mojstrovino kot je bil “Aqualung”? Nič lažjega za glasbenega genija kot je Ian Anderson ter njegovo bradato in brkato druščino: ustvariti ultra kompleksen in obenem šegav in provokativen album, kakršnega svet rocka do tedaj še ni videl in s katerim so se Jethro Tull dokončno vpisali v klub glavnih veličin progresivnega rocka, kljub temu da se sami niso kaj dosti zmenili za to oznako.

“Thick As A Brick” je njihov prvi pravi konceptualni album. Čeprav nekateri mnoge sledove koncepta zaznajo že na “Aqualung” pa po Ianovih besedah ta ni nikoli vseboval koncepta. Še več; po Ianovih besedah je “Thick As A Brick” nastal kot odgovor na zanj povsem neupravičene govorice o navideznem konceptu “Auqalung”. Zato je bil njegov glavni namen, da naposled ustvari “mati vseh konceptualnih albumov” in vsem špekulantom zapre usta enkrat za zmeraj. Tudi tokrat zasedba s prejšnjega albuma ni ostala v celem kosu, saj je prišlo do pomembne menjave na bobnarskem stolčku. Originalnega bobnarja Clivea Bunkerja je zamenjal odlični Barrimore Barlow, nekdanji glasbeni pajdaš Iana Andersona še iz časov pred nastankom Jethro Tull, ki je s seboj prinesel še več jazzovske dinamike kot tudi hitrosti in energičnosti. “Thick As a Brick” je verjetno najboljši trenutek klaviaturista Johna Evansa saj njegove raznovrstne solaže na klaviaturah in aranžmaji zapolnjujejo celoten album. Najbolj navdušuje prav njihova raznovrstnost. Večno spregledani Martin Barre je tudi tokrat mojster kitarskih fines, domiselnih rifov in takta. Čudežni piskač, multi-inštrumentalist in še marsikaj več, Ian Anderson, seveda vodi celoten šov in povezuje eden konec z drugim. Njegova izjemno inteligentna in sarkastična besedila so tu dosegla svoj vrhunec. Seveda je prepoznavni, folkovsko začinjeni zvok skupine ves čas prisoten brez omejitev tako na flavti kot na akustičnih pasažah. Ta zasedba skupine se je izkazala za eno izmed njihovih najbolj stabilnih, če že ne za najboljšo.

Štorija “Thick As a Brick” je prvovrstna družbena satira (predvsem britanske družbe), ki se vrti okrog osemletnega, nadpovprečno inteligentnega dečka Geralda “Little Miltona” Bostocka, ki je s svojim družbeno kritičnim besedili, ki se (imaginarno, seveda) nahajajo v zbirki znotraj tega albuma, zmagal na prestižnem tekmovanju v pisanju otroških pesmi. Toda po izjemno kontroverzni odločitvi mu ga je konservativna žirija odvzela. Besedila za “Thick As A Brick” pa je označila kot “obskurna in pohujšljiva” za družbeno moralo. Konceptualni ne-koncept je osnovna šala, ki tiči za konceptom “Thick As A Brick” in še enkrat dokazuje Ianov izjemen občutek za inteligentno pronicljivost in satiriko, ki je pogostokrat na ravni britanskih črnih komedij tipa Monty Python. Skupini je na ta način uspelo preseči most med umetnostjo in komedijo, med impresivno in estetično demonstracijo glasbenih idej okrog osnovne teme in samosatiro. Ianov posmeh in brezmejen cinizem do že pregovorne hinavščine in razslojenosti britanske družbe, predvsem do višjega sloja, nazorno prikazujejo tudi posamezni časopisni članki v knjižici, ki so skoraj brez izjeme izjemno groteskni. Koncept razkriva tudi odlična naslovnica s časopisnim izrezkom “The St. Cleve Chronicle”, ki prikazuje osrednji dogodek, ko žirija Bostocku odvzame nagrado. Ta naslovnica ostaja eden najbolj originalnih ovitkov vseh časov.

“Thick As A Brick” je suita razdeljena na dva dela in že samo s tem nakazuje na popolnoma drugačen pristop glede na prejšnji album, ki je vseboval vrsto po večini krajših del. Na dva dela oz. dve strani je bila razdeljena predvsem zaradi takratnih časovnih omejitev vinilke. Kljub temu, da na njem prevladuje visoka kompleksnost s številnimi menjavami sekcij in aranžmajev je celotno vzdušje “Thick As A Brick” izjemno lahkotno, melodično ter tekoče in poslušalec se sploh ne zave, ko se album naenkrat obrne naokrog. Uvodni del, ki se odpre z akustično kitaro in flavto je skorajda akustičen in izjemno spokojen. Potem nastopi udaren del, ki se v suiti še večkrat ponovi (verz “See there, a new son in born”) z odličnim bobnanjem (to je tudi sicer na zavidljivi ravni skozi celoten album), udarnim in naelektrenim kitarskim rifom, basom ter odlično solažo na orglah in saksofonu. Temu sledi prvovrstna kitarska solaža v najboljši Barrejevi režiji, ki je v svoj način igranja vključil še več dinamike in občutka za variacije. Zatem nastopi nova osrednja tema, grajena na flavti, orglah in tolkalih. Tu so v ospredju predvsem orgle, ki še enkrat potrdijo, kako dober in obenem podcenjen klaviaturist je John Evans kot tudi obilje variacij in odlična interakcija med kitaro, flavto in orglami. Basist Jeffrey Hammond, ki je sicer odličen skozi celoten album na tem mestu blesti v polni luči. Po tem nastopi sijajna inštrumentalna sekcija in skozi celotno temo se odvija prelepa pasaža med klavirjem in orglam ter zatem med orglami in flavto. Po tem za krajši del nastopi odlična solaža na orglah in izjemen kitarski rif. Glasba tedaj zopet dobi pridih folka, predvsem po zaslugi umirjenega vokala, tolkal, klavirja in akustične kitare. Že kmalu zatem ponovno nastopi inštrumentalna sekcija, ki vsebuje dobro povezavo med klavirjem, basom in nekaj okusnih aranžmajev na flavti in akustični kitari. Na tem mestu se prvi del suite (prva stran vinilke) zaključi s sila nenavadnim rifom, ki ga dopolnjujejo bobni in orgle.

Drugi del se odpre na flavti in orglah, vse do nastopa osrednje teme (“See there, a new son is born”). Ta del vsebuje odlično pasažo na hammondkah , mističen pridih in impresivno bobnarski solažo, ki poslušalcu posreduje izjemno hitrost Barrieja Barlowa. Zatem nastopi tisti burleskni, zafrkantski del na katerem gredo inštrumenti kar trikrat v iztek (violina, kitara, orgle, itd). Ianovo petje je tu izjemno nenavadno, zveni skoraj kot posvetilo likom britanskih črnih komedij. Ko je te krajše komedije konec, folkovska stran skupine ponovno stopi na plan z obširno rabo akustične kitare in flavte kot tudi orgel, predvsem pa prelepih aranžmajev na akustični kitari in mandolini. Tu navdušuje tudi Ianovo izjemno emocionalno petje. Tedaj sledi pasaža na flavti in orglah, odlični kitarski rifi ter obilje variacij. Nastopi še ena inštrumentalna sekcija, katero odlikuje flavta, sijajno bobnanje, kitara in čembalo, kateri sledijo variacije na orglah in flavti. Skupina za zaključek povrne zadnjo sekcijo prvega dela v kateri se to pot nahaja nova variacija z orglami in lepimi aranžmaji na violinah. Mojstrovina se zaključi z osrednjim refrenom iz prve sekcije (“So you ride yourself all over the fields…”).

Na ponovni izdaji se nahaja tudi odlična koncertna verzija (skrajšana seveda) “Thick As A Brick” iz leta 1978, posneta v Madison Square Garden (New York) ter intervju z Ianom Andersonom, Martinom Barrejem in Jeffrejem Hammondom, ki je bil opravljen v času izida albuma.

“Thick As A Brick” je brezčasna mojstrovina progresivnega rocka, ki je tudi po vseh teh letih prestala test časa in še danes ostaja nedosegljiv standard za marsikatere kreativne glasbenike, ki bi se radi približali visokim standardom, ki so jih tedaj postavili Jethro Tull. Z eklektično mešanico hard rocka, britanske folk glasbe s klasičnimi vplivi ter inteligentnimi besedili so Jethro Tull ustvarili mojstrovino, ki poslušalca ob vsakem poslušanju ponese do sedmih nebes. “Thick As A Brick” je zato brez dvoma najboljše delo v zgodovini skupine, ki bo še dolgo žarelo med najboljšimi albumi žanra in je zato nepogrešljiv del v sleherni zbirki vsakega pravega ljubitelja rock glasbe. Velja omeniti še, da se je ob izidu album v hipu prebil na prvo mesto ameriške glasbene lestvice ter peto mesto britanske, kar je svojevrstna manifestacija časa v katerem je nastal (zlato obdobje progresivnega rocka in kreativne rock glasbe nasploh). Si lahko danes sploh še kdo predstavlja, da bi se na vrhu glasbenih lestvic slučajno znašel kos več kot 40 minut med seboj povezane, izjemno kompleksne in imaginativne glasbe? Album je bil in ostaja eden od mejnikov v zgodovini rock glasbe.

Avtor: Peter Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Thick As A Brick – Part 1 (22:39)
2. Thick As A Brick – Part 2 (21:05)
Bonus skladbe na ponovni izdaji (1998):
3. Thick as A Brick (live at Madison Square Garden 1978) (11:48)
4. Interview with Ian Anderson, Martin Barre and Jeffrey Hammond (16:28)

Zasedba:
Ian Anderson – vokal, flavta, akustična kitara, violina, saksofon, trobenta
Martin Barre električna kitara, luth
Jeffrey Hammond – Hammond – bas, naracija
John Evans – orgle, klavir, čembalo
Barriemore Barlow – bobni, timpani, tolkala

GOSTUJOČI GLASBENIK:
David Palmer – orkestralni aranžmaji


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki