Jure Lesar : Zemljin sin

0 485

“»Zemljin sin« je tako pravzaprav nadaljevanje zgodbe, ki je zastala na točki delovanja njegove zasedbe Eskobars.”

Založba: Dallas Records
Leto izida: 2018
Produkcija: Denis Horvat & Jure Lesar
Dolžina albuma: 33.03
Zvrst: Singer / Songwritter


Jure Lesar je glasbenik velikih idej. S svojim albumskim prvencem »Zemljin sin« se po novem vpisuje v vlogo kantavtorja. Njegova glasbena pot je nerazdružljivo povezana z zasedbo Eskobars, ki so s studijskim prvencem “Eskobars” (2010) in studijskim naslednikom »Ni dovolj!« (2014) dvignili precej prahu na slovenski rockovski sceni. Šlo je namreč za skupino, ki je s svojo dejavnostjo prinašala kvalitativni presežek in izražala izreden potencial, da poseže više. No to se ni zgodilo. Eskobars so odrinili v »mirovanje«, Juretov kolega Teo Collori se je pričel preizkušati v ciganskem svingu, Jure Lesar pa se je odločil, da se preizkusi v vlogi kantavtorja. »Zemljin sin« je tako pravzaprav nadaljevanje zgodbe, ki je zastala na točki delovanja njegove zasedbe Eskobars.

Album »Zemljin sin« (skladbo s takšnim imenom najdete na albumskem prvencu zasedbe Eskobars) odseva izjemen artistični korak navzgor v evolucijskem zorenju Jureta Lesarja, kot umetnika. V vseh ozirih. Kot poeta, komponista, tudi producenta, če želite. Na svoje glasbene talente je možakar jasno opozoril v času skladanja glasbe za Eskobars, »Zemljin sin« pa pomika to kakovostno – izpovedno letvico še više. Čeprav lahko album »Zemljin sin« označimo v občem, kot alternativno rockovski dosežek slovenskega geografskega porekla, je temelj teh občutij v prvi vrsti vokalna metrika z vokalnim melosom. Če grem še malo dlje v cepljenju dlak, ni težko izluščiti, da domuje Jure nekje blizu slovenske obale. Zaradi občasno značilnega naglaševanja (široki E-ji), kar pa po drugi plati, hvaležno krepi samobitni vokalni značaj pevca.

Sicer pa ponuja »Zemljin sin« izrazit spekter mnogih idejnih odklonov ter veliko komponistično razgibanost. Lahko govorimo o alternativnem rock albumu indie pridiha, ki po eni strani išče naklonjenost radijskih frekvenc (elementi popa), obenem pa ga krasi izredno pretanjena estetika združevanja komponističnih potez, ki dajejo albumu značaj edinstvenosti, posebnosti, samobitnosti. Torej se prileže tudi karakterna (pod)oznaka art rock.

Devet skladb, kolikor jih najdete na albumu, je Jure dolgo, zavzeto in vztrajno pilil in spravljal skupaj v siju pretanjenega filigranstva. Rezultat tega je zelo dovršen studijski album. Poseduje tudi izrazito naravno in organsko zvočno toplino ter izjemno pretkano uravnovešenost vseh gradnikov zvočne krajine, pri čemer stopa polnokrvno v goriščno točko kantavtorsko pečatni vokal Jureta Lesarja. Ta poseduje v barvi prepoznavno noto srednje do nižje intonacije, ki ga spremlja občasno kanček nosljavi karakter (Oči očeta). Jure je skozi leta postal v vokalni retoriki še bolj prepričljiv, vokal se je kanček odebelil in postal za odtenek bolj žametast (Krila ptice). Zrelejši. Prav tako sama poezija, ki je pretežno osebno izpovedna in močno intuitivne narave.

Album nosi nekatere točke kompaktne ritmike. Večkrat ne gre preslišati čvrste in mične sučnosti, ki nagovarja k plesnemu koraku, kot je to zabeleženo npr. v skladbah Drugačen ali Oči očeta. Komad Zemljin sin II nosi v svojem buditeljskem in kipečem žaru marsikateri  priključek s folk glasbo. Navzela se ga je sapica melosa slovenske Istre, vendar se to razgalja ob večkratnem poslušanju . Album sklene kabaretna šansona  Šala in tudi v tej vlogi se Jure Lesar izredno dobro počuti in znajde. Komad bi bil zanimiv v duetu z Balladerom.  V žanrskem oziru dolguje album »Zemljin sin« nekaj navdiha vplivom brit popa in indie rocka devetdesetih, a so to mimobežne orientacijske točke za bralca, kaj lahko »razbere« sam iz substance albuma. Karakter albuma je namreč samosvoj in nosi lastno artistično držo. Uvodna skladba Čisto blizu sanj, je odličen uvod, izvrsten uvodni katalizator. Kratek, a stkan zelo pretanjeno (zvočna kulisa je izjemno polna in bogata ter vzbuja teatralni občutek sanjavosti), vpelje poslušalca v posebno glasbeno zgodbo, ki se nahaja pred njim. Komadi nosijo stopnjevanje vzdušja s krešendom v refrenskih napevih, kot je to na moč poudarjeno znotraj skladbe Krila ptice. Šegavost vnašajo na album druga za drugo rock’n’rollerska zbadljivka Uspešen mož, nadalje igriva ter ščemeča funky akustična avantura v skladbi Mestno kolo. kjer spretno zapolnjujejo zvočni prostor vskoki slide kitare ter prej omenjena Oči očeta.

Jure je oplemenitil glasbeno krajino z integracijo zvoka Hammond orgel, klavineta in celo melotrona, kar daje albumu nek oddaljen, a še kako domač in topel prizven sentimenta klasične rock kulture sedemdesetih, celo časov, ko so po planetu lazili The Beatles.  Še posebej se približa citiranim glasbenim velikanom v intimni Ko zmanjka moči, kjer prevzema ob, na moč dopadljivi vokalni predstavi, zlasti sanjavi karakter aranžmaja violin ter klavirja.

»Zemljin sin« je zelo dober album. O tem ni nobenega dvoma. Idejno in aranžersko na moč všečno razgiban. Poln jedrnate glasbene substance ter prepričljivih potez glasbenega komponiranja. Zato se nenehno razvija dinamično, ko sledi samonikli in prepoznavni značajski kulturi zorenja Jureta Lesarja. Gre torej za album, ki prinaša nov bleščeč kamenček v mozaik slovenskega rockovskega utripa. S svojo karakterno posebnostjo in dovršenostjo, zaseda v zgoščenem  prostoru slovenskih glasbenih izvajalcev, povsem svoje mesto, polno otipljive samobitnosti, njegova kvaliteta in izpiljenost, pa namigujeta na to, da bo Jure Lesar v prihodnje zagotovo spravil od sebe še kakšno na moč všečno nadaljevanje zgodbe, ki jo je zastavil z albumom »Zemljin sin«.

avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10

Seznam skladb:
1. Čisto blizu sanj
2. Krila ptice
3. Drugačen
4. Uspešen mož
5. Mestno kolo
6. Oči očeta
7. Ko zmanjka moči
8. Zemljin sin II
9. Šala

Zasedba:
Jure Lesar – vokal, akustična kitara, električna kitara, bas, slide kitara na “Krila ptice”in Čisto blizu sanj, klavir na “Ko zmanjka moči”, Hammond na “Zemljin sin II”, synth na “Čisto blizu sanj”, mellotron na “Šala”, spremljevalni vokal
Denis Horvat – klavir, hammond, bas kitara na “Mestno kolo” in “Zemljin sin II”, klavinet na “Uspešen mož”, spremljevalni vokal
David Morgan – bobni, tolkala
Zoran Čalić – slide kitara na ” Mestno kolo”, električna kitara na “Drugačen” in “Oči očeta”,
Jan Fanedl – električna kitara na “Ko zmanjka moči” in “Šala”
Luka Mrdakovič – bas na “Drugačen” in “Šala”
Lucy Passante – violina in viola na “Ko zmanjka moči”
Mitja Rozman – didgeridoo na “Mestno kolo”

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X