Izvajalec: Montoya, Coco
Založba: Blind Pig Records
Izid: year
Preprost, ne vedno zanesljiv a uporabniku prijazen, ter predvsem razburljiv v svoji samozadostnosti! Ne, to ni še eden v vrsti oglasov za deluksno pakirane lasne vložke najnovejše Janez Janša linije, to je Coco Montoya!! Všečni bluesovsko orientirani kitarist, ali drugače povedano, še eno dete, ki je prijokalo iz glasbene šole Johna Mayalla, katerega hecno ime, prej kot na bivšega brenkaškega družabnika uglajenega botra britanskega bluesa, v najboljšem primeru spominja na kakega od pobesnelih Scarface likov. Striček Coco, ki se je po celem desetletju služenja v vlogi glavne Bluesbreakers kitare leta podal na samostojno glasbeno pot, svojevrstne vrhunec doseže prav z zabavnim, na trenutke celo malce preveč navdušenim žanrskim cirkusom, katerega skupni imenovalec vsezkozi ostaja hitro nalezljivi blues iz tako imenovane blues revival šole osemdesetih let.
Že sam naslov Montoyinega tretjega samostojnega poskakovanja po vrsti, Just Let Go, izdaja (namerno ali pač tudi ne) marsikatero neprijetnost, skrito globoko v starševsko zaščitniškem objemu nedorečenih ter iz vseh vetrov inspiriranih del. Coco sigurno je fenomenalnen v svoji interpretaciji, njegov glas poseduje obilo zavidanja vredne globine, pogosto celo brezsramno odtrgane iz zakladnice (nekdaj) velikega Richieja Sambore ter Roberta Craya, vseeno pa bi bilo za posameznika, ki po svetu brezkrbno pohajkuje s pristnimi Mayallovimi priporočili v žepu, vendarle dobrodošlejše bolj samosvoje dostavljanje melodičnih zamislic, ki bi Montoyi omogočilo jasnejše izražanje svoje lastne identitete, strogo zahtevane iz strani bluesa kot žanra.
Težko je najti prave besede, s katerimi ne bi preveč okrcal podobe tega prijaznega gospoda. No, Coco bo vsaj na začetku moral malce potrpeti, kar pa mu, vsaj po naslovu uvodne Fear No Evil, verjetno ne bo predstavljalo kakšnega posebnega izziva. Sam tega začetnega križanja country in blues vplivov ne razumem ravno najbolj, čeprav drži tudi to, da nikoli nisem spadal v kategorijo vročekrvnih častilec afnaških “yoko” napevov. Kakorkoli že, kot se kasneje izkaže, Fear No Evil presenetljivo uspe speljati dogajanje v pravo smer, na katerega vročično stopnjevanje (skorajda prepozno) spomni dražljiva What’s Done Is Done. Pred pretiranim razburjanjem nas obvaruje popevkarska Just Let Go, ki se vokalno prepogosto prepušča sprehajanjem po dobro uhojenih Crayevih linijah, kar na veliko škodo sprva zelo obetavne zamisli, omenjeno skladbo uvršča v skupino pogrešljivejših stvaritev. Pred vrati omenjenega društva, predvsem po zaslugi karakterno močnega vokala, obtiči podobno povprečna My Side Of The Fence. Cool Like Dat, sparjenec bluesa in lahkotnega jazza, prikazuje humornejšo kitaristovo plat, dodobra prekuhano v neumornem Benny Yee orgelskemu ekshibicionizmu. Njun zabavni “konflikt” se po dobrih treh minutah blebetanja na srečo hitro razgubi v prvi prepričljivi demonstraciji moči surovega bluesa Albert Collinsove Do What You Want To Do, s katero Montoya povsem prepriča! Pozornosti njegovega močnejšega prijema smo deležni tudi ob dominantni Hard Love, ki vnovič postreže z zvrhano mero ognjevite kitarske igre. Diskriminatoren odnos obeh skladb do svojih mnogo prijaznejših vrstnic nehote poraja vprašanje, kako mogočna je dejanska izrazna moč v glasbi Coca Montoye? Odgovor na to vprašanje daje sijajna Beginner At The Blues, ki v svoji spevni ter obenem ostri, skoraj da bahavi retoriki, neusmiljeno razbija po dopustniški monotonosti Mother And Daughter. Konkretnejše znake življenja kaže vokalni Montoya – Shaun Murphy duet Nothing’s Too Good For My Baby, ki pa, po nekaj visoko letečih momentih, vseeno počasi a zanesljivo ponovno zavija globoko v rdeče obarvane teritorije. Vse to še enkrat več priča o avtorjevih preveč na široko razpršenih ciljih, ki pa, to je potrebno priznati, na trenutke delujejo zelo mikavno. Mogoče celo preveč.
Zasedba
Coco Montoya: vokal, kitara
Steve Ehrmann: bas
Benny Yee: klaviature
Marty Binder: bobni
Dave Smith: bas
Ernest Williamson: klaviature
Steve Potts: bobni
Ernie Cate: vokal
Shaun Murphy: vokal
Produkcija
Jim Gaines
Seznam skladb
1.Fear No Evil
2.What’s Done Is Done
3.Just Let Go
4.My Side Of The Fence
5.Cool Like That
6.Do What You Want To Do
7.Give It To A Good Man
8.Hard Love
9.Beginner At The Blues
10.Mother And Daughter
11.Nothing’s Too Good For My Baby
12.Never Seen You Cry This Way Before
13.Sending Me Angels
Trajanje albuma: 57.47
