Los Angeles

Michele Luppi je italijanski pevec, ki je svoje pevsko znanje nabiral tudi v ZDA in sicer na šoli VIT v Los Angelesu. Njegov mentor je bil Robin Randall (kot skladatelj je sodeloval z imeni , kot so FM, Mark Free, James Christian in drugi). Los Angeles in njegove predvsem AOR in melodično rockovske glasbene vibracije, so pri Micheleju pustile močan pečat. Po povratku v Italijo je zlagoma nabiral izkušnje s sodelovanjem pri italijanskih in tujih glasbenih veličinah. Med njimi so bili Maurizio Solieri, Andrea Braido, Umberto Tozzi, Glenn Hughes (bivši Deep Purple) ter Ian Paice (Deep Purple). Postal je tudi glasbeni pedagog in bogato znanje je rad prenašal mladim nadebudnežem. Poleg tega je sodeloval pri skupinah Mr. Pig in pri progresivnih metalcih Vision Divine.

 

Projekt Los Angeles je Luppijev osebni poklon glasbi, ki jo ima najraje. Večina skladb na plošči Los Angeles je napisanih v pravi ameriški maniri, podobnih smo slišali na mnogo ploščah kar precej. Sicer ne gre za nobeno kopiranje, ker ima vsaka skladba vsaj en del tak, ki je res unikaten. Sicer ima Luppi prednost v svojem prijetnem glasu, ki zmore še in še. Ravno pravšnja starost (letnik 1974) tukaj zelo pomaga. Okostje skupine na plošči Los Angeles sestavljajo Italijani, brez pomoči nekaterih prijateljev in prominenc z AOR scene seveda ni šlo. Gregg Guiffria (Giuffria, House of Lords) je podložil in naložil všečne epsko simfonične klaviature, Šved Tommy Denander pa tehnično izpiljene kitarske dele. Los Angeles je spodobna plošča, ki prepriča v vseh ritmikah. V verzih Luppi mnogokrat stavi na žalost in razočaranje, ki jih spretno premaguje v optimističnih hitrih zadevah tipa One More Try in Run. V celoti je plošča zelo dostopna ušesom, ki imajo rada počasne do srednje hitre skladbe. Luppijev melodični rock je zelo dobrodošel, saj ima v sebi veliko ljubezen do iskrene glasbe. Ko bo popravil še izgovarjavo, bom še bolj vesel…

 

Nekatere skladbe so pomagali napisati ljudje, ki imajo izkušnje na tem glasbenem področju (Richard Marx, Jeff Paris in Dennis Matkosky – pisal za Chicago, Al Jarreauja, Lee Ann Rimes). V glasbi sicer ni nobenih presenetljivih zapletov, zato je ušesu bolj prijazna, saj je neposredna in čista. Michele sicer skoraj nenehno nastopa po Italiji in ni vrag, da ga ne bi ujeli, če vam bo všeč. Luppi je morda glasovna mešanica Erica Martina (Mr. Big) in Marka Freeja (King Kobra, Unruly Child), a te primerjave so prej obremenitve uma kot pa vzpodbuda za sproščeno uživanje ob tej spodobni mehko rockovski produkciji.