Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Vrba na Koroškem (Velden Am Wörthersee) / Bluesiana Rock Cafe /Avstrija
Datum koncerta: 06.05.2015
Število obiskovalcev: 60
Cena karte: 16,00€ (v predprodaji) / 21,00€ (na dan koncerta)
Napočil je čas za ponoven obisk Bluesiane. Neprespana in popolnoma pod vtisom Šankrockovskega spektakla v Križankah se je Rockline ekipa podala čez severno mejo v ta majhen, a tako prisrčen klub na avstrijskem koroškem.
Bluesiana spet živi in deluje na polno. Živi in deluje pa tudi po zaslugi Ulricha Ellisona, ki je konec leta 2014 v Austinu, Texas, ZDA, organiziral dobrodelni koncert za pomoč Bluesiani, na katerega je kot izvajalce povabil svoje glasbene prijatelje iz Austina, ki so v večini tudi že sami igrali v Bluesiani. S tem pa Ulrichove dobrosrčnosti še ni konec –za Bluesiano je odprl tudi spletno stran za darovanje prispevkov http://www.gofundme.com/savethebluesiana, preko katere lahko še vedno donirate, saj ima Bluesiana dolgove, ki jih bo morala še plačati. In tako nesebičnega glasbenika, ki ima tako rad Bluesiano, si je vredno ogledati v živo.
Kdo pa sploh je Ulrich Ellison? Rojen je v Grazu in v času svojega življenja v Avstriji je dvakrat diplomiral na glasbenem področju. Uspehi pri študiju so mu omogočili pridobitev štipendije za študentske izmenjave Fulbright in tako je Ulricha Ellisona pot ponesla v Austin v Texas, kjer je hitro s svojim klasičnim glasbenim igranjem začel pobirati različne glasbene nagrade v kategoriji blues/rock. V začetku leta 2015 je izdal svoj četrti studijski album z naslovom “Dreamchaser”, ki ga je med nastopom tudi aktivno promoviral.
Ob najinem prihodu v klub, je Ulrich Ellison že stal na odru in ravno uvodno nagovarjal žal maloštevilno občinstvo. A Ulricha to dejstvo ni prav nič zmedlo – po uvodnem pozdravu je oprijel za svojo nenavadno oblikovano kitaro in podrgnil po njenih strunah. Še bolj nenavadne zvoke pa je iz nje izvabil s pomočjo godalnega loka. Ulrich je mojster različnih kitarskih tehnik in prav vse nam je predstavil tudi na tem koncertu. Z neverjetno mero občutkov za instrument se je lotil tako preprostega ubiranja strun, kot tudi preigravanja zahtevnih “arpeggio-v” in “tapping” tehnike. Ulrich Ellison pa ne premore le bogatega znanja kitarskih tehnik, temveč se med izvajanjem pesmi posveča tudi vodilni vokalni liniji. Vokalno so njegove pesmi preproste, a tankočutna izvedba ob pomoči kitare popelje poslušalca v sanjavo gibajoče razpoloženje s katarzičnim učinkom.
Ulrich Ellison igra in poje predvsem romantične balade, katerih rdeča nit je sreča v ljubezni. Pri tem ni nostalgičen, ampak pozitivno zre v srečno prihodnost. Seveda pa vse te sreče na odru ne more ustvarjati sam – v Bluesiani sta mu družbo delala njegova življenska sopotnica na basu Sabine Ellison ter bobnar Joel Duhon. Sabine je s svojim simpatičnim nasmehom poosebljala srečno ljubezen in pozitivnost, ki se je vila iz zvočnikov, neutrudni Joel pa je z ritmično natančnostjo pomagal loviti sanje vseh na odru in pod njim. Oba spremljevalca sta s svojimi vokali pridala k sozvočnosti refrenov pesmi iz najnovejšega Ellisonovega albuma “Dreamchaser”, katerega pesmi je trojica predstavljala na odru. Seveda pa je Ulrich Ellison med svoje avtorske stvaritve vnesel tudi kakšno priredbo. Pri tem je ostajal zvest bluesu, ki ga je občasno popestril s tršimi riffi in pospešenim ritmom. Vendar pa Ulrich Ellison nikakor ni statičen glasbenik, ki bi zdolgočaseno vztrajal pri svoji začrtani poti izvedbe pesmi. Nasprotno – med daljše improvizirane vložke je pogumno vnašal riffe znanih rock komadov, manjkale pa niso niti melodije iz risank in reklam, ki jih je s svojim hudomušnim izrazom na obrazu Ulrich med “jammanjem” dobesedno ponesel med občinstvo. Ulrich se je med igranjem kitare, kadar le ni pel zraven, večkrat sprehodil čez cel klub, se ustavljal ob stoječih poslušalcih ter prisedel k mizam sedeče publike. Maloštevilno občinstvo mu je tokrat omogočilo vzpostavitev očesnega stika in kitarskega pozdrava prav s slehernim obiskovalcem.
Ulrich Ellison & Tribe so z vmesnim odmorom Bluesiansko publiko zabavali skoraj polni dve uri. In tudi po koncertu se niso neslišno podali v zaodrje, ampak so sproščeno kramljali z obiskovalci v klubu. S svojo pristnostjo, čutnostjo in profesionalnostjo so nas prepričali, da jih na naslednji evropski turneji gotovo ne smemo zamuditi.
Galerija slik
