Kirk Fletcher: Hold On

0 98

“»Hold On« je skupno četrti studijski album Kirka Flethcerja. Prvi, ki je v celoti avtorski in povedano naravnost, album na katerem je Kirku uspelo do konca definirati lastno glasbeno etiketo in zaščitne znamke karakterja svoje kitarske igre. Briljantno delo”

Samozaložba
Datum izida: 19.10.2018
Dolžina albuma: 47.58 min
Produkcija: Nick Dover
Zvrst: Blues
Ocena: 9.5 / 10


Kirk Fletcher sodi v ligo vražjih kitaristov sodobnega bluesa. »Hold On« je njegov skupno četrti album, z njim pa je Kirk nasledil predhodnika »My Turn«, ki je izšel leta 2010. Dolga časovna zanka torej, kar se čuti tudi v njunem medsebojnem zrelostnem razkoraku. No vmes, v času teh osmih let, je Kirk izdal še koncertni album. Vseeno nekdanji član skupin Mannish Boys in Fabulous Thunderbirds, ki ste ga nemara nekateri med vami zaznali na kakšnem koncertnem posnetku nastopa Joea Bonamasse, kako v ozadju s svojo prisotnostjo in uslugami ritem kitarista, skoraj nepremično skrbi za »popestritev« odrske kulise, nagovarja to pot s samostojnim albumom, ki je v celoti njegov avtorski. V poeziji popolnoma osebno izpoveden. Bolj osebno od tega ne gre. To pa seveda odlično zaokrožuje tudi izjemna tankočutna senzitivnost vragolij Kirkove kitarske igre.

Kirk, ki smo ga lahko občudovali na njegovem nedavnem slovenskem koncertnem nastopu v sklopu letošnje izdaje festivala Bluesland, je za album »Hold On« zbral udarni trio, tako da je vpoklical poleg še prekaljenega Hammondista Jonnyja Hendersona, ki sicer sodeluje z Matom Schofieldom, ter bobnarja in tolkalista Matta Browna, ki je znan po sodelovanju v skupinah Black Nite Crash in Trespassers William. Brez basista. Za bas linije skrbi Henderson s pedali.

Zvok albuma je topel, žametast, organski. Maksimalno posrečen odtis njegove izvedbe v studiu. Gre za pravi purizem v tem oziru, vseskozi pa vzbuja v poslušalcu  občutek, da je bil odigran v prvem poizkusu, po principu koncertnega nastopa tria (v studiu seveda) in brez slehernih naknadnih popravkov in dodatkov. Kemično učinkovanje gradnikov zvoka in njihovo medsebojno zaznavanje je izjemno. Skozi leta se je Kirk, ob vrhunskem kitaristu, razvil tudi v odličnega pevca. Glasbenik pristopa z neverjetno čutnostjo do verzov,  njegova barva glasu pa nosi je pristen odtis občutij žalosti, bolečine in hrepenenja, ko se mož s »cmokom v grlu« in v slogu pravega blueserja »neprenehoma skrbno pritožuje«. Vokal s karizmo, kot jo pooseblja le temnopolti glasbenik. Brez predirljivosti, pač pa z rahločutnostjo, a obenem veliko vokalno  karizmo. Že po vokalni plati, ki je dejansko ob igranju kitare češnjica na torti, ki je od Kirka, kot kitarista v prvem planu, niti ni pravično zahtevati, deluje »Hold On« neverjetno intenzivno in privlačno.

Kar se tiče igranja kitare, je Kirk svojevrsten unikat. Občasno mimobežno spomni na pokojnega Michaela Burkea, a to je druga zgodba. Igra samo s prsti in pretežno uporablja le clean zvok. Vsak ton je pretanjen, nosi karakter, kitara ječi in uteleša skozi igro na neverjetno prevzeten način glasbenikov čustvovanje in emocije, strasti. Smetanasti Telecaster, ki v rokah Kirka Fletcherja dobesedno oživi in tako z zvokom in igro hipoma prevzema in navdušuje.

Hammond zvok skrbi za toplo zgostitev zvočnega prostora v ozadju , v kontrastni protiuteži delujejo učinki snare bobna in pretanjenega pritikanja zvokov činel, medtem ko je igra kitare seveda goriščnica. V solažah, ki jih z neverjetno intenziteto čutno razvija ta glasbenik, prevzema njegov ponotranjeni občutek za kontrolo tona in njegovo poljubno »ukrivljanje«, pri čemer je Kirk, kot klasični soler, lahko tudi zelo nepredvidljiv, a ob tem vseskozi v vsakem trenutku na pravem mestu. Naravnost povedno je neverjeten »filingaš«.

Če zdrvimo hitro skozi vsebino albuma, Komadov je osem, a so vsebinsko zelo razgibani, posebno mesto na njem pa zavzema skladba The Answer. Gre za mini blues suito, ki izkazuje da je Fletcher dozorel v izrednega komponista. Pretanjeno gradi vzdušje, ki dosega krešendo v refrenskem napevu. Polno je malih trikov na prehodih, ali pa »ležijo« na frazah (med verzi), predvsem pa odnese silovita solaža v izhodnem delu skladbe, ki ji ni videti konca in v kateri kitara v rokah Fletcherja v vsej svoji senzitivnostjo dobesedno kriči in joče. Tako mehkega prijema v sodobnem bluesu, kot ga poseduje Kirkov dotik, danes zlepa ne najdeš. Že samo zaradi skladbe The Answer je album »Hold On« nuja za blues sladokusce. Album se odpre s Two Steps Forward! Srednje hitra Rhythm And Blues skladba, z gostujočim ženskim vokalom Mahalie Barnes, vnaša odlično razgibavanje atmosfere, v soliranju se v tej skladbi Fletcher teatralno poslužuje vah vaha, izhodno solažo pa zasoli z hudomušno integracijo glavne fraze skladbe Layla (Derek and the Dominos). Čutnost poudarja in poglablja v nadaljevanju You Need Me, v katero se prav imenitno vklapljajo funkirajoči dodatki (refren), Sad Sad Day gravitira proti boogie galopu, krepi pa jo razgibana integracija honky tonk piana.  Posebna zgodba albuma je tudi vseinstrumentalna Dupree, ki predstavlja najbolj zabaven trenutek albuma in kjer se v funky podlago izvrstno zajeda »kurji ščebet« kitare. Z nekaj adaptacijami, bi  skladba zašla lahko tudi v rag-time vode.  V Times Ticking, si Fletcher izposodi tudi nekaj več decibelov v uvodni frazi, medtem ko je Gotta Right klasičen blueser, kjer bi se odlično znašel v njem tudi legendarni B.B. King. Album sklene odlična naslovna skladba, kjer Fletcher enkrat več opomni, kako močan je v širjavah čutne mehkobe. Briljanten zaključek albuma.  

»Hold On« je skupno četrti studijski album Kirka Flethcerja. Prvi, ki je v celoti avtorski in povedano naravnost, album na katerem je Kirku uspelo do konca definirati lastno glasbeno etiketo in zaščitne znamke karakterja svoje kitarske igre. Fletcher se kot umetnik razvija in s »Hold On« gotovo še ni rekel zadnje besede, zato bo zanimivo spremljati njegove prihodnje avtorske podvige.

avtor: Aleš Podbrežnik

Skladbe:
1. Two Steps Forward
2. You Need Me
3. Sad Sad Day
4. The Answer
5. Times Ticking
6. Dupree
7. Gotta Right
8. Hold On

Zasedba:
Kirk Fletcher – vokal, kitara
Jonny Henderson – klavir, Hammond, Wurlitzer
Matt Brown – bobni, tolkala

Gostujoči glasbeniki:
Mahalia Barnes – vokal na skladbi št. 1
Jade McCrea – vokal na skladbi št. 8


Kirk Fletcher – Two Steps Forward (uradni besedilni video)

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X