Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Cancel
Založba: Radio Študent
Izid: year
Trajanje: 65:27
Ocena: 5/5
Cancel so skupina, ki jih v Sloveniji preprosto primanjkuje. So namreč absolutni posebneži. V ustvarjalnem smislu jim uspeva vleči svojo glasbeno usmeritev, ki deluje povsem neodvisno in neobremenjeno. Njihova glasba prosto diha, s plasmajem velike širine uma in sočnega intelekta. Vozijo svojo špuro in pridigajo. Nebrzdano pridigajo. Da. Brez dlake na jeziku. A o tem več kasneje.
Skupino je leta 2008 oživela ravno založba Radio Študent. Ob praznovanju 40. obletnice obstoja Radia Študent so se Cancel združili, zgolj za en nastop. Sprva je bilo mišljeno tako. A so fantje ob tej priložnosti in v času novega uigravanja – “kalibracije” na vajah spoznali dejansko pravo veljavo in vrednost, ki jo nosi poanta skupine Cancel in si dali še eno priložnost. Njihova občutja niso lagala. V obdobju treh let je tako nastal drugi studijski album, ki ga kar razganja od duhovite ustvarjalne energije, saj se je kreativni genij skupine več kot očitno ogrel na pravo delavno temperaturo.
Vibracija karizme glasbenega odseva skupine Cancel je inteligentna zmes “hip hop-anja”, podložena z izjemnim fokusiranjem na čvrsto “nafunkirano” grabežljivo dinamično ritmičnost iskrivega in globoko medsebojno doumljivega dialoga bobnov in bas kitare, ki pravzaprav poganja kolesje Cancel naprej. Seveda so jasno izpostavljeni odskoki v jazz vode (Meganog), metal (Uboga gmajna, Rabljeva sodba, Začaran krog), prosto glasbeno improviziranje (Evolucija), s kančkom dobrodošlega in nadvse zaželenega elementa nepredvidljivosti! “Groove”, ki ga ustvarijo Cancel je izreden in malo skupinam uspeva prepričati danes v Sloveniji s takšno močjo otipljivo ritmičnega volumenskega šarma, kot ravno Cancel.
Močna sporočila, ki se v hipu zasidrajo v zavesti poslušalca preverjenega plasiranja skozi (občasno) distorzirane efekte, dajejo občutek divjega avtoritativnega vreščanja z ulic skozi megafon, kar je bil tudi namen fantov, v doseganju takšnih učinkov. Vsekakor je Laganee mojster svojega posla, ki mu je tak slog podajanja sporočil položen v zibelko. Vokalist je izjemno prožen in pronicljiv v svojem mestoma že prav apokaliptičnem, srhljivo zloveščem, a v pretežni meri namerno zajedljivem in brezmejno inteligentno zabavljaško zafrkljivem ter sarkastičnem podajanju poezije. “Lublanščina” (brez rabe “Ćefurizmov”!) je za hip-hopanje “melodično” spravljiva dovolj in spakovanje v njej več kot mojstrsko usidrano v tkivo glasbene spremljave in ritmičnega ogrodja skupine. Delo kitare je umeščeno prefinjeno v smislu optimalne polnitve ozadja zvočne slike. Struktura fraz, ki jih uporablja kitara je razgibana in na izbranih mestih prilagodljivo (dodatno) sofisticirana. S takšno aktivnostjo poglablja intenziteto posameznih razpoloženjskih stanj, ki jih sicer želi nizati skupina ter približati konzumentu.
Primeri so jasni. Kitica, mnogokrat odpeljana subtilneje, nasledi erupcija v refrenu. Kitara se obnaša seveda dualno. V kitici polni ozadje lahko le s preprostim polaganjem čistih “acid” akordov, temu pa sledi hiperplazija distorziranih riffovskih struktur v refrenu, kar daje Cancel tudi konotacijo metalskosti. Pravzaprav vsi glasbeni gradniki sledijo gibanju intenzivnega in kontrastnega valovanja vzdušij. Bas linije ne skrivajo v svoji bistroumni igrivosti, prostega plutja skozi rabo tonalitet. Polnjenje podvozja skladb toplega žametastega zvena, jedro in zaobljeno donečih (tudi fretless) bas linij (kitice, instrumentalni deli), se že v naslednjem hipu (istočasno s preostalimi gradniki v skupini), lahko sprevrže v navito rožljajoče trganje (refreni) ali “slap-anje”. Vzporednica s tujim glasbenikom? T.M. Stevens “glavom i bradom”. Ti obrati med kitico in refrenom učinkujejo šokantno, posedujejo močno izpostavljen element presenečenja, celo kančka nepredvidljivosti.
V srednjih instrumentalnih delih, ali že na samih prehodnih delih, je jasno podan izjemen občutek glasbenikov za plasma vključkov improvizacije, ki še poglablja izrazni domet skladb. Cancel se ne ustavljajo v idejah.
“Kriza identitete” je natanko to o čemer priča naslov albuma. Ogledalo absolutnega moralnega razvrednotenja slovenske družbe v letu 2011. Bombardiranja visoko inteligentne kombinacije metafore in rime v verzih je posebna draž albuma, ki vas bo držala v šah mat poziciji skozi vseh slabih 66 minut tega izpovedno bogatega izdelka. Odveč je izgubljanje časa, da bi se podrobneje poglabljali (v tej analitični oceni) v samo sporočilnost, saj bi lahko iz recenzije nastal pravi roman, a naj vam bo jasno, da vas “Kriza identitete” drži čvrsto budne skozi minutažo!
Politični mon€yfest, bo gotovo všečna tudi neizpodbitni legendi Milanu Kučanu, možu katerega pravo veljavo spoznavamo šele sedaj, ko je jasno, da nam po njegovi “upokojitvi” vlada s post-odcepitvenimi državnimi dekreti legalizirana mafija, ki jo definira v povojnem ugodju vzrejena zalega sinov in hčera generacije bojevnikov obremenjenih s črno in rdečo barvo, o kakršni smo po konstituiranju slovenske države lahko blodili le v najbolj blodnih sanjah. Ko postaneta sodstvo in policija orodje eksplicitne zaščite legaliziranih krvnikov naroda, ki se bojijo samih sebe. In kdo bo potem tej državi še zaupal? Brez sajenja rožic povedo to Cancel! Naravnost. Takšno je ogledalo naše družbe danes. Narod pa je še naprej hvaležno tiho, mirno dalje guli svojo plesnečo skorjico kruha in prenaša sleherna nova in nova ponižanja.
Ob vrhuncih albuma, ki jih boste morali to pot določiti povsem sami, velja še posebej izpostaviti zaključno Evolucija, ki v malem predstavi celostno podobo artističnega dometa skupine Cancel v letu 2011. “Kriza identitete” je album, ob katerem silijo solze smeha na oči ob nizanju zaporedja zvez verzov, obenem pa v tem nizanju ni v ničemer oddajen od bridkega spoznanja prizemljenega razočaranja nad stanjem zavesti slovenske družbe, ki v svojih bizarnih trenutkih albuma deluje srhljivo apokaliptično, na kar namiguje že Orwellovsko oblikovanje naslovnice albuma. Genialno pakiranje izdelka (od vsebine do ovitka) in natanko to kar je osnovna poanta zdravega rock n’ roll prapočela! Pronicljivo pretiravanja v plasmaju zabave in uporništva, ki se v svoji izrazni globini v polni meri dotakne še tako zakrknjene duše poljubnega konzumenta. “Kriza identitete” ima vse!
Poleg vseh osnov izvedbene agilnosti kvarteta, so tu seveda elementi programskega vzorčenja ter rabe tolkal, celo občasna integracija mandoline, ki absolutno sodijo v izraz skupine. Ti poglabljajo in dramatizirajo vzdušja, obenem pa skrbijo za visoko mero duhovitosti in zabave, ki ju pooseblja “Kriza identitete”. Vseh 14. skladb je sporočilno izjemno bogatih in instrumentalno-vokalna naveza se v izražanju medsebojno kompatibilno samoojačuje v nizanju kontrastov.
Cancel s svojo vrnitvijo polnijo vrzel, ki je nastala z odhodom skupin, kot so Miladojka Youneed, pa 2.2.2.7. “Kriza identitete” je manifest izjemne inteligence duha neodvisne artistične samobitnosti skupine in ustvarjalni glasbeni presežek alternativne rock kulture v slovenskem prostoru, z jasno in nebrzdano držo visoke eksperimentalne – napredno (progresivno) urezane pronicljivosti. Kost, ki jo boste glodali še dolgo časa. Dobrodošli doma fantje!
Zasedba
1. Laganee – vokal
2. Jerč – kitara, mandolina, mandolončelo
3. Demc – bas kitara, fretless bas kitara
4. Saš – bobni, tolkala
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Simon Jovanovič – kitara na skladbi št. 14, vokal v skladbi št. 10
Bor Jovanovič – vokal v skladbi št. 14
Produkcija
Saš
Seznam skladb
1. Uboga gmajna
2. Slika za slepe
3. Samo zate
4. Danes je srečen dan
5. Politični mon€yfest
6. Lovke
7. Meganog
8. Rabljena sodba
9. Nastrojen
10. Začaran krog
11. sep ej edoR
12. Pozabljene zgodbe
13. Zadnji svoje vrste
14. Evolucija
