Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Orme, Le
Založba: Love Music
Izid: year
Trajanje: 41:12
Ocena: 4/5
Le Orme pripadajo peščici elitnih skupin, ki so odigrale ključno vlogo pri razvoju italijanske progresivnorockovske scene. Samo še dva italijanska prog banda izmed legije sorodnih bandov sta v sedemdesetih naletela na podoben mednaroden odmev in sicer Premiata Forneria Marconi (edini, ki so bili uspešni tudi na anglosaksonskem področju) ter Banco del Mutuo Soccorso. Le Orme so, navkljub številnim vzponom in padcem v preteklosti, dandanes še vedno studijsko in koncertno precej aktiven band, kar dokazuje tudi njihov odlični studijski izdelek z naslovom »La Via Della Seta« (2011), konceptualni album o potovanjih slovitega beneškega popotnika Marca Pola po ‘svilni poti’ v smeri Bližnjega in Daljnega Vzhoda, vse do kitajskega cesarstva.
Le Orme na sleherni »La Via Della Seta« kompoziciji dokazujejo, da tudi dandanes ostajajo med sila redkimi pripadniki svojega žanra, ki tudi v novem tisočletju še vedno ohranjajo visoko mero artizma in smisla za snovanje veličastnih aranžmajev, kompleksnih ritmičnih ninas in epskih napevov, pa čeprav se je njihova postava skozi leta precej spreminjala in je dandanes komajda prepoznavna.
Od zasedbe, ki je posnela njihov kultni prvenec »Ad gloriam« (1969) je do danes ostal samo še bobnar Michi Dei Rossi, neformalni poglavar skupine. Dei Rossiju na njihovem najnovejšem albumu »La Via Della Seta« delajo družbo dolgoletni klaviaturski čarodej Michele Bon, ki je leta 1996 zamenjal legendarnega Tonya Pagliuco, basist in pevec Fabio Trentini ter trije gostujoči glasbeniki, izkušeni pevec Jimmy Spitaleri, mladi kitarski biser William Dotto in dodatni klaviaturist Federico Gava.
Spitaleri, sicer dolgoletni pevec prav tako kultne italijanske simfoprog skupine Metamorfosi, se je tako znašel na mestu glavnega vokalista, katerega je nekoč pri Le Orme opravljal kitarist Aldo Tagliapietra. Spitaleri je izjemen pevec s popolnoma lastnim, operetnim pristopom, kar pomeni, da se ponaša z zavidljivim, občudovanja vrednim razponom glasilk. Z Dotto na »La Via Della Seta« sicer nastopata v vlogi gostujočih glasbenikov, čeprav sta postala sestavni del kasnejših koncertni nastopov, tako da ne bi bilo presenečenje, če bi kdaj postala polnopravna člana.
Zanimivo, da na »La Via Della Seta«, samo ena kompozicija (naslovna) presega dolžino šestih minut, vendar to v ničemer ne zmanjša uspešne realizacije tega precej ambicioznega konceptualnega projekta. Da se Le Orme ne šalijo dokazujeta že otvoritvena inštrumental, »L’alba di Eurasia« ter »Il romanzo di Alessandro«. Oba inštrumentala sta nadvse posrečena mešanica subtilnosti in visoke inštrumentalne uigranosti z bravuroznimi improvizacijami na električni kitari in Hammond orglah, pri čemer se ves čas ohranja epska narava posameznih aranžmajev ter izjemna ritmična pretočnost. Posamezna besedila ne opisujejo samo Polovih popotniških dosežkov, temveč tudi nadaljnje posledice in izjemen pomen na bodoče stike med ‘Zahodom’ in ‘Vzhodom’.
Na »Verso sud«, kjer dominirajo krhki klavirski aranžmaji, prvič na albumu zablesti Spitalerijev vokal, ki je s svojo izjemno emocionalno globino in pripovednim žarom na splošno ena glavnih odlik »La Via Della Seta«. Na inštrumentalu »Mondi che si cercano« se lahko uživa v Bonovih umetnijah na klavirju. Enega boljših trenutkov albuma predstavlja tudi epska poslastica »Incontro dei popoli«, ki se ponaša z veličastnimi simfoničnimi aranžmaji in pastoralnimi vložki na flavti, medtem ko si posebno pohvalo zasluži še ena Spitalerijeva neverjetno strastna vokalna predstava za katero si zasluži vse čestitke. Na »Prima melodia« zablestijo epske kitarske pasaže, ki se harmonično prelivajo z razvejanimi klaviaturskimi teksturami, medtem ko vrhunec te imenitne skladbe predstavlja njen veličastni, skorajda buditeljski refren.
»La Via Della Seta« je izvrsten album, ki izpolnjuje vse visoke artistične kriterije te legendarne italijanske simfoničnoprogrockovske skupine, kar pomeni, da je bil ustvarjen nekako v skladu z željami večine dolgoletnih Le Orme privržencev. Potovanja Marca Pola na slikovit in fluiden način oživijo skozi vseh dvanajst kompozicij, kar je bil tudi glavni namen tega konceptualnega projekta. Z njim Le Orme resda niso ustvarili nove mojstrovine na ravni svojih najboljših dosežkov na čelu z »Uomo di pezza« (1972) ter »Felona e Sorona« (1973), vendar je to še vedno zelo dober izdelek, ki po kvaliteti prekaša marsikatere novejše produkte njihovih glasbenih vrstnikov.
Zasedba
Michi Dei Rossi – bobni, tolkala
Michele Bon – klaviature, spremljevalni vokal
Fabio Trentini – bas kitara, akustična kitara, električni sitra, spremljevalni vokal
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Jimmy Spitaleri – vokal
William Dotto – električna kitara
Federico Gava – klaviature
Produkcija
Le Orme
Seznam skladb
1. L’alba di Eurasia (2:03)
2. Il romanzo di Alessandro (2:56)
3. Verso Sud (3:14)
4. Mondi che si cercano (3:16)
5. Verso Sud (Ripresa) (1:21)
6. Una donna (1:38)
7. 29457, l’asteroide di Marco Polo (1:08)
8. Serinde (4:25)
9. Incontro dei popoli (4:55)
10. La prima melodia (5:339
11. Xi’an – Venezia – Roma (4:36)
12. La via della seta (6:05)
