Kraj: Jamski dvorec / Postojna
Datum koncerta: 18.02.2009
Število obiskovalcev: 150
Cena karte: 14 €
Postojna Blues Festival je že tradicionalno zatočišče za vse ljubitelje optimistične glasbene zvrsti, ki ji pravimo blues. Tokrat se nam je v vsem svojem sijaju pokazal gospod Larry Ray, mogočni blues in soul vokalist, ki naj bi predvidoma pel s skupinami kot so Drifters in Temptations, čeprav o tem ni najti ravno veliko uradnih virov.
Na odru se je skupina predstavila z dokaj standardnim repertoarjem, ki bi garantirano s sabo povlekel publiko. Larry ima sicer svoje komade, vendar pa se poslužuje predvsem z velikimi hiti iz bluesa, soula, jazza in funka. Nastop se je začel z instrumentalnim delom, kjer sem celo pomislil, da Larryja sploh ne bo na oder, vendar pa se je po dolgem uvodu v drugo skladbo le pojavil. Podoben trik so izvedli tudi v drugem delu nastopa. Kljub temu, da mož ne igra avtorskih komadov, pa je lepo slišati takšne klasike kot so My Girl, Mustang Sally, Dock of the Bay, Stand by Me in Long Train Running. Občinstvo je bilo seveda navdušeno. Gospod Ray si je takšno reakcijo tudi zaslužil z izjemnim vokalnim nastopom, kjer je pokazal vse svoje mojstrstvo – dosegal je tako zelo visoke kot zelo nizke tone.
Zopet se je ameriški pevec predstavil z italijansko skupino, kar je v Evropi že kar stalnica. Spremljevalna skupina je uigrana “v nulo” in mislim, da bi Larry težko našel boljše sodelavce. Mnogokrat je prepustil vodstvo kitaristu in preostali skupini, on pa se je postavil na stran (tudi sam je rekel, da je kitarist vodja skupine).
Všeč mi je bilo kako je skupina mešala med vplivi – veliko je bluesa, dosti pa je tudi jazza, funka in soula. Predvsem se je videlo Rayevo navdušenje nad Otisom Reddingom in Wilsonom Pickettom. Larry je tudi dobro reševal težave, ko se je znašel v zagati. Že ko se je zdelo, da bo “zafušal”, se je rešil z dobro improvizacijo, kar le dokazuje, da gre za velikega vokalista (190 cm). Skupina ni niti enkrat samkrat zašla v težave. Zdijo se neverjetno uigrani, vendar pa bi brez Larryja Raya kjub vsemu izpadli le še ena blues skupina več. Larry doda soul, jazz, funk in karizmo in brez njega bi skupina nudila toliko zanimivega kot avtomobil brez motorja.
Torej, še en lep dan za festival v Postojni, za katerega upam, da se bo nadaljeval še mnogo let. Ne grem ravno mnogokrat obiskati te Meke slovenskega bluesa, vendar pa ko grem, mi vedno prija, da lahko za kakšno uro ali dve pobegnem od svojih čudaških glasbenih okusov in se predam ritmom te prvinske in iskrene glasbe. Larry Ray še sicer tovrstno glasbo nekoliko nadgradi in še kaj doda, vendar pa je v osnovi to blues. In ne kakršenkoli blues – dober blues.
Fotografije: Rok Podgrajšek
Setlista
1. Hold on, I’m Coming
2. Let the Good Times Roll
3. Mustang Sally
4. My Girl
5. Kansas City
6. The Thrill Is Gone
7. Midnight Hour
8. Stormy Monday
9. Sweet HomeChicago
10. Georgia
11. Dock of the Bay
12. Mr. Pitiful
13. I Been Lovin’ You
14. Fa Fa Fa
15. Walking the Dog
16. 6345-789
17. Stand by Me
18. Shake
19. Long Train Running
20. Watermelon
21. Woke up this Morning
22. Caldonia
Galerija slik
