Avtor: Urban Bolta
Kraj: Križanke / Ljubljana
Datum koncerta: 24.09.2009
Število obiskovalcev: 3000
Cena karte: 20€ / 25€ (dan koncerta)
Legionarji srbskega rock’n’rolla, predstavniki stare jugo rock šole, ki so v začetku osemdesetih orali vrhove glasbenih lestvic, jih osvajali z vsako novo ploščo, danes sivolasi možje, so po letu in pol premora zopet obiskali Ljubljano oziroma natančneje prijeten ambient plečnikovih Križank. Pa na kratko preletimo razgibano in zanimivo preteklost skupine. Leta 1978 je Bora Đorđević ob sebi zbral skupino fantov, ki so v samo nekaj letih iz garažnega banda, ki je v začetku preigraval Humble Pie, Johnny-ja Winterja in ZZ Tope prerasli v pravo pošast, ki je tolkla rekorde drugega za drugim in se do sredine osemdesetih povzpela ob sam bok popularnosti z Bijelim Dugmetom. S političnimi besedili je olja na ogenj težkim in negotovim razmeram v državi prilival kotraverzni vodja Bora, in s tem Čorbi na glavo nakopal prenekatero nevšečnost. Že izbrano ime Riblja Čorba, ki je v beograjskem slengu poimenovanje za menstruacijo, slikovito izraža neposrednost liričnosti skupine. Višek zgražanja v javnih občilih se je zgodil februarja 1982, ko je hrvaška publika na koncertu v Zagrebu do smrti poteptala komaj 14-letno obiskovalko, s čimer je skupina prišla pod drobnogled vladajoče garniture, kateri niso bili nič kaj všeč “Još jedan šugav dan”, “Na zapadu ništa novo” in druga dvolična besedila, zaradi česar je Čorbi ves čas pretila cenzura. Naj kot zanimivost omenim, da so že premierni album Kost u grlu (1979) morali takoj po izdaji umakniti iz prodaje in spremeniti nekaj besedil – že prodanih 100 izvodov z originalnimi besedili pa seveda velja za veliko rariteto in nedostopno, pobožno željo za “hard die” oboževalce. Od sredine osemdesetih, ko je band zapustil pisec večine aranžmajev Momčilo Bajagić – Bajaga, je Čorba pristni rock’n’roll nadomestila z njegovo bolj komercialno različico, številke prodanih izvodov so počasi začele padati in se ustaljevati na povprečni sredini, oboževalci danes enega največjih skupin našega prostora pa so ostali. To, kar je naredila Čorba z albumi Kost u grlu, Mrtva Priroda, U ime naroda in drugimi albumi iz preloma sedemdesetih v osemdeseta, bo za vedno ostalo sestaven, osrednji del jugo rock enciklopedije. Nekaj mesecev nazaj izdani najnovejši album Minut sa njom in trideseta obletnica izdaje kultnega Kost u grlu sta bila dovoljšen razlog za septemberski obisk in praznovanje s slovenskim občinstvom.
Najboljša leta Riblje Čorbe so že zdavnaj mimo. Kljub temu jih je v Križankah pričakal poln avditorij oboževalcev, ki cenijo dosežek skupine in velik met, ki je Čorbi davno tega uspel. Starost nekaterih obiskovalcev je dala videti, da so 20, 25 let nazaj že dihali s Čorbo, v spomin na mlade dni pa so se tega večera zopet srečali z uporniškimi idoli iz najstniških let. In kaj zna Čorba pokazati danes? Z vsemi olji podmazane starešine so Križankam odčitale pravo lekcijo rock’n’rolla, glede na klavrna dva nastopa maja v Ilirski Bistrici in junija v Murski Soboti, je bil tokraten večer velik obliž na načeto rano in znova nazaj pridobljena velika plus točka, s katero sem dolgo tega Čorbo “zacahnil”. Pa gremo lepo po vrsti! Začeli so s starejšo klasiko Ostaću slobodan, nadaljevali z novejšim Nojeva Barka, in že je bil tu Srbin je lud. Zadnja pesem je zanimiva zaradi dejstva, ker ob ultranacionalističnem besedilu stoji letnica 2001. Poznamo Boro, poznamo njegova radikalna prepričanja o vsem kar leze in gre. A s časoma so se tudi radikalne poteze in z njimi Čorbina kontraverznost umaknili vstran, zato je rahlo presenetljivo, da se je pesem s tako vsebino v novem tisočletju znašla na studijskem albumu Pišanje uz Vetar. Če malo zaidem s teme, najnovejši album Minut sa njom je prvi album po letu 1981, ki ne vsebuje nobenega političnega besedila, drugače povedano, prvi po štirinajstih vmesnih izdajah. Bori torej resnično gre na bolje! Da ne omenjam, da je sredi koncerta pozdravil skupino oboževalcev iz Splita, ki so visoko v zrak razpotegnili transparent z napisom svojega mesta. Vemo, kaj si Bora namreč misli o Hrvatih. Čorba je nadaljevala z mešanico starih nepogrešljivih komadov, začinjenih z nekaj baladami, zvrhano merico je dobil tudi aktualni album – kljub temu da album ni za staro šaro, je bila ta merica verjetno prevelika, saj je šlo za nastop ob častitljivi obletnici, in ne toliko za nastop ob izdaji novega ploščka. Odlična je bila izvedba zadnjih dveh skladb rednega dela, saj se je Čorbi na odru pridružil 30-članski ženski zbor iz Brezovice. Skladbi Kada padne noć in Anđele sta dobili povsem nove razsežnosti, mogočni in številni ženski back vokali, ki so spremljali Boro (in občinstvo) pri refrenih so kar klicali po kurji polti! Tudi ostali gosti, plesalca pri Minut sa njom in striptizeta pri Lutki sa naslovne strane so razgibali nastop, a naziv zmagovalcev med gosti brez dvoma pripada Brezovčankam. Posrečeno vpletene točke gostov v Čorbin nastop so bili eden izmed dejavnikov, ki je tehtnico iz povprečnega prevagal v super nastop!
Sodelovanje med publiko in bandom je bilo odlično, kar ni šlo mimo banda, ki mu je glasna podpora Križank dajala novega zagona, novih moči za vsako naslednjo pesem. Nagrada občinstvu sta bila kar dva podaljška. Če je bil prvi pričakovan, tega ne moremo trditi za drugi ponovni prihod na oder – obiskovalci letošnjih nastopov v Ilirski Bistrici oziroma Murski Soboti niso bili te sreče. Odlazim in Dobro jutro sta bili več kot dobrodošlo darilo za odlično atmosfero, ki so jo obiskovalci skuhali.
Borislav Đorđević oziroma “Bora majstore”, kot so Križanke nekajkrat skandirale, problematična osebnost, brez katere pa Čorba verjetno nebi nikoli prilezla tja, kamor je danes, med samo smetano največjih, je pokazal, kako se dirigira in ima pod nadzorom nastop, od začetka do konca. Vsak nagovor, vsako njegovo besedo je publika spremljala z napetimi ušesi in si želela še in še. Na pamet naučeni verzi o tej in oni temi, najsi bo govora o Američanih, ženskah ali čem drugem, Bora je vse na z besedami prijazen način in zvrhano mero hudomušne šaljivosti poslal v kraj, kjer si nihče ne bi želel pristati. Pri Rock’n’roll za kućni savet in Kad sam bio mlad se je Bora dokazal celo s spremljavo na akustični kitari (davno tega je bila akustična kitara za Boro nepogrešljiva) – nov star element zvokovno izpade zelo posrečeno. Borova desna roka, vedno nasmejani bas kitarist Miroslav Aleksić “Miša”, član že vse od prve formacije 1978, je bil tokrat še posebaj dobre volje, svoje je dodal pri nagovorih, kjer se je znal vmešati in pristavil svoj piskerček k Borinim besedam. Ritem sekcijo dopolnjuje na bobnarskem stolčku sedeči Vicko Milatović, ki ob prav tako 31-letnem stažu pri Čorbi svoje delo opravlja rutinirano in z “levo roko”, brez slehrnih naprezanj. Gledavši mimiko obraza resnejši kitarist Vidoja Božinović – Džindžer je na odru že manj opazen, kljub pomembni vlogi glavnega kitarista v skupini. Na svoj račun je prišel pri Vetar duva, duva, duva, ko se člani Čorbe venomer postavijo drug poleg drugega in ob spremljavi Džindžerjeve kitare družno z občinstvom zapojejo besedilo legendarne pesmi. Podobno je tudi pri pesmi Nemoj srećo, nemoj danas, le da se kitari pridruži še zvok klaviatur izpod prstov najmlajšega člana skupine, sedem let nazaj pridruženega Nikole Zorića – Nidže.
Riblja Čorba je presenetila s svežino, z energijo, ki so jo očitno še vedno zmožni podati občinstvu. Veliko število obiskovalcev je pomagalo, da so nastopajoči pokazali največ, kar znajo. Skratka, Riblja Čorba je še tukaj, še živi, še vedno je z nami! Bojim pa se, da bodo ob naslednjem svidenju, na naslednji vaški veselici, kjer se bodo prej ali slej spet pojavili, znova prikazali zgolj neko srednjo žalost…
Fotografije: Mojca Perdih
Setlista
1. Ostaću slobodan 2. Nojeva barka 3. Srbin je lud 4. Jedino moje 5. Poslednja pesma o tebi 6. Minut sa njom 7. Rock’n’roll za kućni savet 8. Nemoj da ideš mojom ulicom 9. Vetar duva, duva, duva 10. Dva dinara, druže 11. Nemoj srećo, nemoj danas 12. Muško od plastelina 13. Krilati Pegazi 14. Gde si u ovom glupom hotelu 15. Volim, volim, volim, volim žene 16. Al Kapone 17. Amsterdam 18. Avionu slomiću ti krila 19. Kada padne noć (upomoć) 20. Pogledaj dom svoj anđele ——- 21. Bože, koliko je volim 22. Kad sam bio mlad 23. Ostani đubre do kraja 24. Lutka sa naslovne strane ——- 25. Odlazim 26. Dobro jutro
Galerija slik
