Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / Patrick`s Irish Pub / Slovenija
Datum koncerta: 21.12.2013
Število obiskovalcev: 100
Cena karte: 0,00€
Kompasna igla je na petkov večer obrnila proti ljubljanskemu Patrick’s Irish Pubu! Hm… Ura je že pol enajstih zvečer. Ah znova ta jesenska coprnija z vremenom. Dež megla,… Na svoji poti od SiTi Teatra, kjer so s svojim koncertom ravno zaključil Avtomobili, najdem komaj še parkirišče pri Kino Dvoru, potem pa dvonožni marš na drug konec Ljubljane! Kolovratim od bankomata do bankomata! Končno najdem tudi tistega, ki je še lahko pljunil iz sebe kakšnega desetaka. Na poti znajde tudi poti Roxly Bar. Pred njim množica golouhe mladeži povsem (skromno) zadovoljene ob spremljavi plitkih “najlon” zvočnih struktur (žaljivo imenovanih glasba), ki nabijajo iz zvočnikov lokala. Blizu sem. Malo naprej, točneje po Prečni ulici navzdol, pa se razgrne popolnoma drug razgled. Pred Patrick’s Irish Pubom se tare gruča rokerjev, ki je skočila iz lokala ven na čik. Lene kosti so namreč ravno odigrale prvi del šova in »pogostile« publiko z 20 minutno pavzo.
Znani obrazi vedrine vsepovsod. Lepo jih je bilo ugledati znova. Še lepše pa je uzreti odrski razgled, ko drug za drugim korakajo na oder člani regeneriranih Lenih kosti zavzemajoč svoje položaje. Marc in Giovanni Kavaš ter Janez Dagarin »Dago«. Trije originalni člani Lenih kosti. Na bobnih nič manj izkušeni bobnarski mojster Vlado Janež (Teška Industrija, Neda Ukraden, Moj Boogie Band,..) in komaj 22 letni »enfant terrible« po imenu Jan Tehovnik (tudi s Pyroxene), ki je prevzel nase v tem trenutku kar se tiče kariere Lenih kosti gotovo najbolj pomembno vlogo. Vlogo vokalista!
Ljudi se je v prostoru trlo. Šibice. Dihanje je bilo na moč oteženo. Polno pozitivne energije. Vsepovsod. In neverjetno! Kar nekaj eminentnih glasbenikov je iz previdne oddaljenosti opazovalo nastop. In uživali so. To je dober znak. Tudi pripadnic nežnega spola ni manjkalo, kar pomeni, da »simpatičnost« Lenih kosti v zadnjem letu, ko so se malo pojavljali na javnih mestih, če sploh, ni zapustila. Nemara so celo pridobile na njej. Šov je pokazal, da skupina v živo izvaja še naprej cel album »Do Or Die«, medtem ko izbira za koncertne nastope iz albuma »Penetrator« zlasti komade, ki so v aranžmaju bliže njihovim boogie koreninam. Takšne so naslovna skladba, s katero je zasedba zaključila nastop, Let’s Rock ter Spread Your Legs! Lene kosti so presenetile prav vse tiste, ki poznajo njihov album »Park Bar« iz leta 1990, ko so se lotili skladbe Lady Evil. Ta je doživela korenito posodobitev aranžmajev, glede na izvirnik in se tako lahko brez težav kosa v set listi s komadi albumov »Do Or Die« ter »Penetrator«. Bomba! Eden od motivov skupine v novi postavi je namreč ta, da posname celoten album »Park Bar« znova. Z novimi aranžmaji. In očitno so Lene kosti dejansko začele migati v tej smeri. V prvem delu nastopa so zaigrali tudi Highway to Nowhere.
In izvedba? Najbolj nas je zanimalo kaj lahko zmore Jan Tehovnik. Barva vokala? Se bo ulegla v »boogie metal« skupine? Vsekakor. Že sama barva čistega in melodičnega pristopa pevca odlično godi. Mestoma spominja celo na Milana Krušiča, tu pa je tudi pomembna razlika med njima. Jan lahko brez težav odpoje prav vse sekvence zahtevnih skladb obeh albumov, zlasti albuma »Do or Die«, kot so Iron Dragon, Time For Love in seveda Russian Girl, s katero so pričeli fantje ogrevati prisotne v drugem delu šova. Na enako uglasitev skupine, kot v obdobju s Krušičem, lahko Jan iztisne iz vokala še več. Poje lahko namreč ekstremno visoko. In prav v najvišjih sekvencah razvija tudi izrazito moč vokalnega performansa. Dogaja se celo to, da odpoje mestoma previsoko. Kar sploh ni slabo. Nikakor ne. Četudi občasno to namerno uporabljaš v performansu. Seveda pa s tem ne smeš pretiravati. Gre namreč za odličen »okrasek«, v kolikor znaš z njim barvati skladbe na pravih mestih. Nekaj takšnega je v svojih najboljših letih izkoriščal sredi osemdesetih Rob Halford na Judas Priest spektaklih. Da. Jan Tehovnik je mlad pevec. Komaj 22. let šteje. V tem oziru bo moral v prihodnje položiti nekaj več pozornosti na pravilno držanje tonalitete v posameznih komadih (Sunrise). Žal sem uspel ujeti le drugi del nastopa. V prvem so se zvrstile še Uninvited Guest (na poziciji otvoritve koncerta – Jan ga bojda položi fenomenalno, to je potrdil v kasnejšem razgovoru Giovanni). Tu so bile še I Got The…, Stones Of Death, Rock Power, Play With Fire, bend pa je v prvi del zaključil z vratolomnima Warrior ter Nightmare.
Ko smo pri Nightmare, jo je zasedba tokrat namesto Russian Girl, še enkrat zaigrala na glasno glasbeno željo enega prvih navijačev skupine, njenega bivšega člana in moža, ki je vedno pravočasen pri pritiskanju na fotosprožilec, Dareta Brenka. Koncerta je bilo tako konec.
Zvok krasen. Energija krasna. Glede na to da letos Lene kosti niso mnogo nastopale, v Sloveniji le še v prekmurskih Gančanih, temu pa je sledilo nekaj nastopov na Madžarskem, je uigranost velika. Bend odlično igra. Za Dagota lahko rečemo da se je v ekipo vrnil »izgubljeni sin«. Le kje neki je taval vsa ta leta. Karizmatični basist je poskrbel za nekaj zabavnih vložkov, med drugim se je v zaključnem delu koncerta povzpel naravnost na pult. Vlado Janež se je s svojo modrostjo in izkušnjami izkazal za silno zanesljivega bobnarskega matadorja, vreden vsega zaupanja. Čuti se kako se Jan trudi in daje svoj maksimum. S tako angažiranim pevcem v ekipi, se prenovljenim Lenim kostem tako ni treba bati ničesar. Lahko namreč brez skrbi, povsem sproščeno prično piliti nove aranžmaje za prenovljeni »Park Bar« in kar je glavno, bistveno! S takšno energijo, kot jo je bilo vse polno v Patrick’s Irish Pubu, lahko ustvarjajo v sproščenem, neprisiljenem ozračju material za svoj novi studijski album! Obeti so izredni! Upajmo tudi da bo skupina nastopala v prihodnjem letu večkrat!
Človek bi podal le eno opazko. Osebno menim, da bi morala biti skladba Refuse To Die, ki je ni bilo na set listi v Patrick’s Irish Pubu, obvezno vključena v vsak špil Lenih kosti. Sicer pa bomba od nastopa!
Galerija slik
