Loser’s Intuition

 Leto 2001 je pomenilo nekako skrajno mejno linijo, ko so lahko še zadnji obotavljivci prilili svoj delež srda v talilni lonec novo konstituiranega žanra – metalcora. Pravzaprav v primeru zasedbe, ki si je ime nadela po precej pozabljenem liku iz filmskega sveta, Nori Diniro, le stežka govorimo o tem, da so to mladci, ki poprej niso imeli kakršnihkoli izkušenj, ter da je album Loser’s Intuition povsem surova forma nebrušenega diamanta, saj so imeli fantje poprej že tri EP-je za pasom. Od leta 1998, ko so se odločili za frontalni napad v navezi s skupino The Dillinger Escape Plan, so množicam trdih riffov, krikov revolta ter z znojem in krvjo prepojenega HC metala željnih mladcev in mladenk tudi izven matičnega New Jerseya postregli še z obetom umora za en dolar (drugi EP iz leta 1999 nosi naslov Kill You For A Dollar, kateremu je nemudoma sledil še en izliv telesnih sokov v obliki EP-ja The Neverending Youline). Založniški odmik od Seversonove založbe Ferret Records je omogočil, da so šli lahko svoje znanje in zanos preizkušati kot polnokrvna zasedba. Peterec, ki ga sestavljajo vokalist Carl Severson, kitarska naveza Matta “Portlanda”Haicka in Stevea Jeffa ter basista Mikea Olenderja ter bobnarskega blazneža Chrisa Rossa je bila zrela za svoj dolgometražni prvenec, ki naj bi bil usmerjen zato, da razburka že precej zaspano HC sceno, v topel in vabljiv objem pa so želeli pod pretvezo, da so metalcore band, zvabiti še metalce iz vseh vetrov. V letu terorističnega napada na ZDA je čas za revolt, katarzo in dviganje sredincev vsem manipulatorjem – Loser’s Intuition je le ena granata v bateriji strelov proti sistemu represije.

Album vam v polurni salvi kontroliranega hrupa in krikov pričara shizofreno klavstrofobične podobe in imaginarij iz vsakdana, ki ga Nora prelijejo v deset vinjet, ki klasično odslikavajo temačne dele nezadovoljstva, želje po uporu ter brezupu. Latentna agresivnost, ki je kanalizirana po slušnih poteh direktno v center za paniko v vaših malih možganih. In le ped stran je center užitka, zaradi katerega ob bolečini in morebitnem trpljenju doživite morebiti celo erekcijo ali pa meditativni dvig zavesti. Mantra je preprosta: če je že vse v poti v franže, je potrebno nekaj storiti ter razpad moralne in mentalne uničenosti ter iztrebljenja še zadnje trohice človečnosti preprečiti.

Album začnejo tako kar s slovesom – ‘Wave Goodbye’ je skladba o težnji po osebnem napredovanju, rasti, v golem stremljenju po tem pa se lahko zgodi, da zlahka pozabimo in izpred oči izgubimo pogled na stvari, ki so v življenju resnično pomembne. Pesem se sooča s principom in motivacijsko infuzijo logike “zmagati je potrebno za vsako ceno”. Pot do ciljev je namreč pomembna kot cilj sam. Kar nekateri smatrajo za uspeh, je lahko zategadelj nemalokrat oblateno in okrvavljeno s krvjo tistih, po katerih smo prej koračili, umazani moralni kompromisi pa izpraznijo še tako glamurozno stanje po pirovi zmagi. Biti zmagovalec je začasno stanje – umazana vest traja za zmeraj. In to vam grleno izkričijo brez obotavljanja, po scremovskem strelu uvoda pa sledi disharmonični rafal nadaljevanja. ‘My Bloody Clownsuit’ govori o prebujenju po tem, ko so nam možgane poskusili preparirati v krvavi kopeli vsakodnevnega bombardiranja s TV novicami. Navadili smo se sedeti pred malimi ekrani ter vase srkati informacije o umorih, trpljenju, smrti, zlorabah iz celotnega sveta in ko to človek dojame se lahko zavrti v ples norosti in grotesknega spoznanja, da smo ukinili čut za sočutje. Na kri ne reagiramo nič bolj kot na reklame, ki sledijo bloku uničujočega razčlovečenja. Precej trivialno, a zelo lepo obdelana tematika, s katero vam Nora priraščajo vse bližje k srcu in morebiti premaknejo zataknjena kolesca med levim in desnim ušesom. Ker pa nimamo vedno nadzora nad tem kako bomo hodili po svojih poteh, čeprav živimo v prepričanju, da imamo vse pod nadzorom.

Druga opcija, ki vam jo Nora ponujajo je občutek odgovornosti do vseh, ki so nam blizu, nam postrežejo s koristnimi nasveti, pa čeprav uberemo povsem svojo pot. In to je to o čemer govori pogosto zaustavljen in zastajujoč noiserski izliv enoličnega HC grmenja z naslovom ‘Warthog’. ‘Bring It’ pa je zaprisega stanja duha, ko kričimo in iskreno mislimo, da nekaj ne bomo več nikoli storili! Iz napak se pač učimo, če pa imamo dovolj soli ter volje se lahko ponavljanju že naučenega izognemo. Pesem govori o preživetju. Gre za to, da imate pravico do tega, da si izberete vedno boljšo pot, edino, kar pa šteje, pa je le moč uma ter volja pri izbranem nadaljevati. Slikanje podob, ki so nam vsem skupaj tako znane, a niso še nikoli zvenele tako jezno, lajajoče ter ozaveščeno, se nadaljuje z intermezzom v obliki tega, da jim ni niti malo mar za globalni uspeh, temveč vam želijo zatrditi, da to, kar pojejo, predstavlja tudi skelet tega kdo so in kako živijo ter da to resno tudi mislijo. Nora niso pajaci, ki bi jih lahko zmanipulirali do te mere, da bi vam servirali tudi lastna jajca pomočena v čokolado in sladkor samo zato, da bi vam ugajali, temveč ostajajo zapriseženi svojemu poslanstvu glasbenih HC pridigarjev.

‘Nobody Takes Pictures Of The Drummer’ je sicer le epizoda v tem nizu, zato pa je nadaljevanje ter druga polovica albuma toliko bolj gladko tekoča. Možgani in upor so se utekočinili ter bolj fluidno pretakajo informacije do težišča vaše človečnosti. ‘For The Travelers’ je sicer kliše, ki črpa iz zvoka in rafalov besa NYHC srenje ter kakšnih Agnostic Frontov, zato pa je precej bližje ‘Leadpipe Moment’, ki nam je vsem znan: strah pred tem, da bi nas vse večji pritisk našega dela zdrobil v prafaktorje. Kar šteje je to, da smo vsemu navkljub zmožni zjutraj vstati z nasmehom na ustih ter v srcu čutiti lagodni utrip razbremenjenega srca. Edina zguba v življenju je tisti, ki se ne zmore postaviti pred ogledalo, zazreti samemu sebi v obličje ter si pokloniti nasmeh. Nora vam takšnega loserja enostavno razčetverijo ter prelijejo v formo popolnega trušča za kamenjanje takih osebkov. Po pravici povedano pa si kar stežka predstavljam, da po salvi takega kričanja zmore kdorkoli izmed peterice publiki pokloniti nasmeh, ki ne bi vsaj malo deloval utrujeno in skrivljeno zaradi jeze, s katero vas pobruhajo od prvega takta dalje. ‘

Loser’s Intuition’ je tisti zlobni glas shizofrenega peklenščka v zatilju vaše podzavesti, ki nas na vsake toliko pahne v depresijo, v malo manj kot treh minutah pa vam tokrat v brodenju po brezupu ne ponudijo niti ene svetle točke, luči ali trdne opore. ‘Mudmonster’ pa je skladba o etnocentričnem belčku. Ikone tradicije, kulturne indoktrinacije in religije so nemalokrat porinile ženske v drugorazredno pozicijo. Pesem je domala feministični poziv k dvigu orožja ter po tem, da se potolče zatiralce enakosti. Kazen za kršitelje prinašajo kriki revolta, dvignjene pesti ter teža na novo zastavlejnih družbenih norm. Zelo simpatična uvertura v veliki finale, ko vam postrežejo s prvim studijskim izdelkom – skladbo ‘Kill You For A Dollar’! Gre za to, da so prave spremembe v tistih malih stvareh, zaradi katerih so naša življenja pokončna ali pa obležijo v blatu in gnilih fekalijah bednega vsakdana. Za to, da bi bilo bolje, je potrebno le malo. In po zadnji salvi refrena vas zatolčejo z ugotovitvijo “It could be so much better than this!” in glej ga zlomka – še prav imajo.

Nora so pridigarji, ki ponujajo reciklažo že slišanega, zaradi česar si nikakor ne štejejo med glavne glasbene dosežke dejstva, da bi izumili že karkoli novega. Gre za odnos in za stil, s katerim se vseh pet postavi v bran principu, pa mi le oprostite nazornost, scanja proti vetru. Plošča Loser’ Intuition je precej dvodimenzionalni temelj, da bi si leta 2001 kdorkoli drznil trditi, da so Nora ponudili tisto svoje najboljše. Ponudili so žolč, jezo in depilacijo sleherne okončine, ki ste jo izpostavili zvočnikom. Vsekakor pa je v tej strupeni mešanici HC-ja in metala tako privlačnega, da se na kruti tok misli navežete do te mere, da vam začne stanje razbolelosti duha in telesa celo goditi. Čeprav ne gre za vrhunec poetike, so vam Nora nalili čisto čašo srčnosti, preprosti imaginarij pa so začinili ravno toliko, da boste po plošči nedvomno še posegli.