Mad Max: Stormchild Rising

0 51

Založba: SPV/Steamhammer
Datum izida: 21. 8. 2020
Produkcija: Michael Voss
Dolžina albuma: 46.47 min
Zvrst: Hard Rock
Ocena: 8.0/10


Mad Max so nekakšne legende nemškega hard rocka, doma iz mesta  Münster, ki so začeli z delovanjem že v letu 1981. »Stormchild Rising« je tako že 14. studijski album skupine, ki je v zadnjih letih znova silno dejavna. Leta 2015 so Mad Max izdali dvojno CD kompilacijo »Thunder, Storm & Passion« z znova odigranimi skladbami treh klasičnih albumov – »Rollin’ Thunder« (1984), »Stormchild« (1985) in »Night of Passion« (1987),  ki ji je leta 2018 sledil nov studijski album, imenovan »35«. Po reaktivaciji leta 2006 bend znova deluje kot kvartet, ob edinem originalnem in ustanovnem članu, kitaristu  Jürgenu Breforthu sta tu legendarni Michael Voss (Casanova, Demon Drive), ki je k Mad Max vskočil že na drugem albumu, in Axel Cruse (Jaded Heart), ki se je skupini pridružil na albumu »Stormchild«. Edina sprememba po letu 2006 je postavo doletela ne dolgo tega, in sicer na poziciji basista, kjer je Rolanda Bergmanna leta 2015 zamenjal Thomas »Hutch« Bauer, ki je nekaj časa igral tudi v skupini Evidence One.

Mad Max ne odstopajo od svoje recepture, ki jim je še v osemdesetih prinesla čvrsto osedlano mesto na pročelju nemškega hard rocka. Produkcija vzdržuje tipičen nemški pristop do hard rocka, kar pomeni, da so kitarske fraze »porinjene« odločno naprej in prevzemajo zvočni primat nad vsemi preostalimi (možnimi) dodatki aranžiranja, se pravi zlasti klaviaturami. Torej, grabežljiv in prodoren kitarski rif, muzikalni refreni, ki grabijo s prve, in kot švicarska ura natančna ritem sekcija. Zvestoba do groba. Na albumu se čuti, da je aktualna postava nedolgo tega preigravala material iz klasičnega obdobja, ki je izšel na zgoraj omenjeni kompilaciji, in da kreativne silnice znotraj izkušenega kvarteta funkcionirajo na zavidljivem nivoju, saj je »Stormchild Rising« izšel po manj kot dveh letih od izida predhodnika »35«, kar je za skupino s skoraj 40 leti delovanja, tudi v »zreli eri« izkazilo velike potence. Bend je za novi album torej restavriral lik »gromovitega otroka« s svojega kultnega izdelka, izdanega leta 1985, ki pooseblja neomajnega borca za pravice zatiranih, in ga smiselno posodobil. Poezija novega albuma ne skriva družbeno-kritične angažiranosti.

Michael Voss – tisti možakar, ki je vlogi producenta mnogim albumom v veliki meri definiral zvok hard rocka nemške šole – že vrsto let ne razvija vokalne moči kot nekoč in vokal večkrat deluje utrujeno in nosljavo, a skupina to zelo dobro maskira s pretežno prepričljivo udarnostjo nove serije kitarskih fraz, ki gradijo kompozicije, kot tudi samo produkcijo. Med njimi je najbolj markantna in rušilna skladba uvrščena kar na sam začetek albuma in jo pooseblja otvoritvena Hurricaned. Skupina jo šteje kot nekakšno posvetilo aktualnemu pevcu zasedbe Rainbow Ronniju Romeru, kar izhaja iz druženja zasedb Mad Max in CoreLeoni na skupni koncertni turneji. V tej skladbi na vokalnem duetu z Vossom gostuje prav Romero, in to se občutno pozna na kakovosti vokalne eksekucije. Tega Voss sam, s svojim vokalom, ne more niti enkrat rekreirati na preostanku »Stormchild Rising«. Razen? V še enem duetu, kjer se mu za eksekucijo priredbe Rough Cutt izvirnika »Take Her« na vokalu pridruži Paul Shortino iz zasedbe Rough Cutt. Na tretje gostovanje pa naletimo ob skladbi »The Blues Ain‘t No Stranger«, kjer v mid-eight pasaži kitarski solo odigra Stryper kitarist Oz Fox. Album poseduje tudi eno večjih zanimivosti. To je skladba Ladies And Gentleman. Odličen refren. Zgrabi s prve. No, to skladbo si je bend drznil posneti tudi v nemškem jeziku, z namenom, da opozori nase zlasti na domačih tleh. Tako je povabil k sodelovanju otroško vokalno zvezdo Detleva Jöckerja ter študente nemške glasbene šole, ki se navezujejo na vodilni vokal Michaela Vossa. Komad v tej režiji je k sreči dodan na rep albuma, saj dostavlja povsem svojevrstno energijo, ki jo zelo verjetno razumejo le nemško govoreči Evropejci.

»Stormchild Rising« ne preseneča (več). Tudi »35« ni. Kar vidiš oziroma slišiš, to dobiš. Prvič in vedno. Bend ne odstopa od svoje svete glasbene vizije hard rocka in ji zvesto ter z vztrajno kljubovalnostjo sledi tudi na novem albumu. Ta je zmes tradicionalnih časov skupine osemdesetih, z aktualnimi osvežitvami produkcije zvoka. Album ne dostavlja »pretresov«, ne presenečenj in šokov. Gre preprosto povedano za še en kvaliteten Mad Max album, ki bo ljubitelje ne le te skupine, pač pa evropskega hard rocka stare celine, s prizanesljivostjo do Vossove vokalne skrhanosti, znova prepričal.

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Hurricaned
2. Talk To The Moon
3. Eyes Of Love
4. Ladies And Gentlemen
5. Mindhunter
6. Rain Rain
7. Gemini
8. Kingdom Fall
9. The Blues Ain’t No Stranger
10. Take Her
11. Busted
12. Ladies And Gentlemen” (Single Edit, Bonus Track) (Feat. Detlev Jöcker And The Rock And Roll Children)

Zasedba:
Michael Voss – vokal, kitara
Jürgen Breforth – kitara
Thomas “Hutch” Bauer – bas kitara
Axel Kruse – bobni

Gostujoči glasbeniki:
Ronnie Romero – vokal na skladbi št. 1
Paul Shortino – vokal na skladbi št. 10
Oz Fox – kitarska solaža na skladbi št. 9


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki