Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Paard van Troje / Den Haag / Nizozemska
Datum koncerta: 29.11.2011
Število obiskovalcev: 800
Cena karte: 45,00€
V okviru zahodnoevropskega jesenskega pohajanja, ki je obsegala Nemčijo, Švico in Nizozemsko, so se legende progresivnega rocka iz osemdesetih in devetdesetih ustavile tudi v prestolnici Nizozemske. Tri dni prej so v Amsterdamu začeli Božično turnejo 2011, ki se bo s tremi koncerti v rodnem okolišu Anglije končala sredi decembra, potem pa se bodo drugo leto junija podali še na ameriško turnejo. Nekaj dni pred našim koncertom v Haagu so petdesetletniki končali nemško Marillion & Saga tour.
Kaj pripravi trojico Slovencev, da se odpeljejo 1270 kilometrov iz Ljubljane v Haag poslušat band, ki je z vsakim letom žlahtnejši, je predmet dolge debate. Morda naključje, da smo za koncert, ki je bil 11. novembra tri tedne prej v Munchnu izvedeli šele na dan koncerta in dejstvo, da je Haag tudi mesto, kjer je doma kar nekaj rojakov (in sorodnikov), ki delajo za združene narode. Torej, road trip s pozdravi za Mladića je trajal od torka 29. novembra do petka 2. decembra, naredili smo 2700 kilometrov, bistvo zgodbe pa je prav sredin koncert v klubu Paard de Troje v centru Haaga. Dejstvo je, da so Nizozemci posebne vrste narod – velikanski, naduti in tudi čudni, pa ne nujno v tem vrstnem redu, vendar se je nekaj ostrih debat, ker smo lovili dobra mesta za fotografiranje, končalo z razumevanjem.
Klub, ki sprejme do 1000 obiskovalcev z velikim parterjem in balkoni v dveh nadstropjih, je bil prav primerno prizorišče za Marillion, ki pravzaprav večjega avditorija niti ne potrebujejo. Če odmislimo predskupino, ki je dobre pol ure preigravala Pink Floyde in smo jo potem, ko smo dejansko dobili novinarske akreditacije in tekli nekaj ulic stran po fotografsko opremo (in je pravzaprav nismo slišali), so Hogarth, Rothery, Mosley, Trewavas in Kelly na oder prišli točno ob 21:15 in v dobrih dveh urah odigrali 12 njihovih skladb, s poudarkom na naslovnih in uspešnejših skladbah novejših albumov. Glede na nekaj dni prej je s set liste izginil del železnega repertoarja starejših del in pester spored različnih skladb in slogov je spet premaknil le tiste globoke core fane.
H je na oder stopil na standardno matrico Splintering heart, ki začenja vse njihove koncerte, tekom intra pa so se pridružili še ostali člani. Namesto Cover my Eyes, ki prav tako redno zasede številko 2, je Hogarth napovedal The Release, nadaljevali pa so spet s standardnim Kingom.
Hogarth je spet poskrbel za standardni šov in zabavo gledalstva, ki vedno dobro sprejme, da imajo Marillionovci še vedno veliko otroka v sebi. Od zafrkancij z vrtanjem luknje v uho, iz katerega je padala monitor slušalka, do napovedi, da so šesto Beautiful obljubili dami, ki so jo spoznali na sound checku, vendar je ne bodo zaigrali ker so “mean old bastards”, publika, katere povprečna starost je bila lepo čez trideset, pa je zbrano sodelovala in se odzivala na gage. Z Man of 1000 faces se je morda pokazala tudi edina prava hiba, saj je H na sredi sicer precej dolgega komada pozabil nekaj besedila. Sledil je stari dobri This Strange Engine in za konec še fantastični Neverland. H-jev glas je sicer še nekoliko bolj rezajoč kot pred leti, vendar razpona praktično ni izgubil, največji užitek pa je gledati Rotheryja, ki izza rackov z nekaj 10 tisoč evri vredno feršterkerijo dobiva različne kitare in z vsakim gibom kaže užitek in predanost svoji izjemni virtuoznosti in predvsem zvoku.
Možakar je zdaj sicer že kar lepo čez petdeset, pa tudi 50 kilogramov težji kot v zlati dobi Marillionov, vendar tisti enostavni in značilni zven kitare, ki se vključuje v podlago klaviatur in vokala, prepriča več kot stoodstotno. Nasploh se fantje še vedno čutijo in igrajo zares enotno.
Za prvi dodatek so zaigrali celotni The Invisible Man skupaj z betežno uradniško H-jevo kostumografijo prezrtega in potem ko smo jih še drugič priklicali na oder, še legendarni Sugar Mice iz Fishovega obdobja (glede na setliste prejšnjih koncertov smo pričakovali tudi Kayleigh), ki si ga lahko ogledate v videu in čisto za konec Three minute boy, ki ga je H začinil z veliko mero humorja kot je padanje s klaviature in izjavo, da uvaja pantomimo v rock (H-ju s prsti nad svojo Yamaho je melodijo iz ozadja podajal Kelly na svojih treh klaviaturah). Ob koncu so se do nadaljnjega poslovili iz evropskih odrov, Rothery pa je naklonil nekaj pozornosti tudi članu naše posadke Matjažu (Iron Median) in mu osebno izročil trzalico.
Kljub progresivi so Marillion še vedno prej logično in odprto romantično razumljivi in čisto nasprotje zdaj že pretirano virtuoznih Dream Theatrov in jih je bilo pravi užitek tako poslušati kot gledati, nenazadnje je bila izvrstno postavljena tudi akustika. V primerjavi z lanskim koncertom v naši bližini junija v Moglianu Venetu v okviru ExProg, so zveneli precej bolj klubsko in dodelano z veliko več vloženega truda.
Ironija je bila v tem, da je v istem času tega dne samo 80 km stran prav tako na Nizozemskem koncertiral tudi Fish. Njegov koncert naslednji dan na isti lokaciji pa je bil razprodan že nekaj tednov prej – zakaj, je seveda jasno, saj je veliko oboževalcev Marilliona naslednji dan zagotovo poslušalo še legendarnega prvega pevca angleške skupine.
Skratka, dolga pot, ki vzame 12 ur vožnje v eno stran, ni bila zaman, saj smo dejansko videli ogromno energije zasedbe, ki uživa v svojem početju enako kot pred 30 leti, če ne celo bolj, je pa jasno, da bodo leta slej ko prej naredila svoje pri H-ju, za katerega ne moremo trditi, da ni bil izdatno podložen že na začetku koncerta, kot tudi Rotheryju, medtem ko je mali basist Trewavas z neverjetno energijo, da o skoraj šestdesetletnem bobnarju Ianu Mosleyu ne govorimo, vsake toliko časa priskakal z ene strani odra na drugega. Svoj svet tradicionalno obrnjen z boka pa je imel tako ali tako brezčasni klaviaturist Mark Kelly.
fotografije: Artur Švarc
https://www.youtube.com/watch?v=j2ze3Dh4cyA
Setlista
1. Splintering Heart 2. The Release 3. King 4. Fantastic Place 5. Somewhere Else 6. Beautiful 7. Man of a Thousand Faces 8. This Strange Engine 9. Neverland —dodatek I.— 10. The Invisible Man —dodatek II.— 11. Sugar Mice 12. Three Minute Boy
Galerija slik
