Matej Magajne Band: Usoda bikarbona

0 123

Samozaložba
Datum izida: 3. 3. 2021
Produkcija: Dejan Lapanja
Dolžina albuma: 43.04 min
Zvrst: Blues Rock/Jazz Rock Fusion
Ocena: 8.0/10


Matej Magajne Band je kvartet, ki deluje poltretje leto. Njegov ustanovitelj je, kot ste uvodoma že sami prebrali, Matej Magajne. Gre za enega najbolj zanimivih slovenskih rock, blues rock, pa tudi jazz in rock fusion kitaristov, z enim najbolj pečatnih pristopov do kitarske igre. Kot stalni član skupin Feedback, Salamandra Salamandra, Poltrona Express in Bakalina velika, je Matej v preteklosti izkazal izjemen glasben arzenal svoje kitarske igre. Vselej prevzame njegova neverjetna čutnost, občutek, ki spremlja vsak poljubno »zategnjen«, poljubno podarjen in udarjen, »potegnjen« ton, glasbena krajina ki pa jo riše njegova kitara barvitih organskih tenov, je vrsta magneta, ki poslušalca povleče nase in ga ne izpusti iz čarobne igrivosti.

Tako pečatno izpovedni kitarist mora ob sebi imeti tudi zelo dobre sodelavce. Kaj dobre? Naravnost odlične. Z Matejem sodelujejo namreč še trije glasbenik, ki se z Matejem skozi leta zelo dobro poznajo, predvsem zavoljo preteklega glasbenega sodelovanja. Bobnar Gašper Peršl je vrhunski jazzovski bobnar, zato ne sodeluje zaman niti z največjimi imeni slovenske glasbene scene, kot je Vlado Kreslin, basist Andrej Klavžar je sicer Matejev tesni sodelavec pri tolminskih jazz in blues rock fuzionistih Feedback, klaviaturist Žiga Kovačič, ki je nedavna našel domicil pri Idrcih Divje jezero, pa je z Matejem v navezi tudi pri Poltrona Express. Skratka, vsi štirje glasbeniki so v osnovi instrumentalisti. Zakaj to izpostavljam? Ker je »Usoda Bikarbona«, prvenec skupine Matej Magajne Band, tudi in v prvi vrsti vokalni album.

»Usoda Bikarbona« je torej album, ki išče več kompaktnosti, več formata, pri čemer je moment šegave, lucidne instrumentalne razgibanosti medsebojnega dialoga glasbenikov vsekakor jasen in prisoten, pa vseeno. Tokrat se stvari podrejajo večkrat tudi logiki vokalne interpretacije. Vokal prevzema Matej Magajne. Dejansko se čuti, da vstopa v to vlogo zelo redko. Predvsem se čuti to v metriki, kjer (zaradi občasne gošče besed) deluje petje kdaj tudi kot pridiga, govorjena beseda. Na to opozori že otvoritvena Kako je možno. Besedila so v sporočilih sicer globoka in kličejo po spravi, po iskanju novega stika z materjo naravo, iskanju notranjega miru, tudi spiritualnosti, je pa takoj jasno, da je vokalna interpretacija delo logike glasbenikov, ki vrsto let delujejo kot striktni instrumentalisti, zato je dejansko vokalna interpretacija šibkejša plat albuma. Tudi zato, ker Magajne v prvi vrsti ni vokalist, pa tudi zaradi tega, ker je do izplena muzikalnosti v petju slovenščine nekoliko daljša pot, kot recimo pri angleškem jeziku. Zato je doseganje metrike v rabi slovenščine zahtevnejša reč. Daje pa prav slovenski jezik seveda temu albumu dodatni element svojskosti. Avtomatično se z njegovo rabo prikradeta v izpoved glasbene vsebine elementa popa in kabareta. Ta poteza je nekako logična, saj je skupina iskala artistični odmik, odklon od skupin in glasbenih projektov ter udejstvovanj, po katerih so sicer znani akterji kvarteta. Zato je tokratna integracija vokala smiselna, zaželena vsebina, saj so se glasbeniki želeli ‘odlepiti’ od svojih ustvarjalnih standardov. Ne pa nujno tudi briljantno izpeljana reč.

Kvartet ne skriva afinitete do odkrivanja favne slovenskih stenic, saj je ovitek albuma spredaj in zadaj posejan s stenico vrste rdeči škratec (Pyrrhocoris apterus), ki se, kot ksilofag, rada zadržuje tudi v lesni trohnobi, dostavlja v dobih 43 minutah igre sicer element lucidnosti in šegavosti, kar je zelo dobro. Skladba Pijača je dejansko trenutek, ki poda na enem mestu vpogled v bistvo glasbenega artizma skupine. Vsebuje vse. Šegavo interpretacijo besedil. Ne manjka niti Matejev teatralni moment maševanja v slogu ‘patra Celestina’. V drugi polovici skladbe pa se komad razvija v duhu blues rocka in jazz rock fuzije, kjer zasije Matej z briljantno solažo. Da. Vsa reč povleče na Feedback. No, četrta skladba Kovanje, je dejansko nekaj kar bi lahko bilo posneto tudi na poljubnem albumu skupine Feedback – sploh kar se naveze briljantnega in zabavnega prepleta solo improvizacij na relaciji kitara – Hammond orgle tiče. Živahno in radoživo. Temu sledi v marsičem tudi skladba Tablature, je pa bend dodal vanjo vokal. V tej skladbi razvija skupina zlasti tam po dveh minutah in pol posebej fascinantno muzikalnost, kjer mrgoli presunljivih solo vložkov zdaj s strani Hammond orgel, zdaj s strani Matejeve kitare, pri čemer se razmahne na prehodnih delih izdatneje tudi Gašper Peršl. Gre za enega najbolj zanimivih in uspelih komadov celotne plošče. Nasploh, ko nastopi njegov instrumentalni del, saj uspe skupina z nizanjem vodilnih motivov razvijati tudi tisto redko komponento slovenskih rock glasbenikov. To je mistika. Skladba Na kavču je v osnovi blues rocker, zasoljen z zavoji improvizatorskih viž, ki so vrhunski dialog med kitaro in klaviaturami in odseva asociacije na britanski “white blues bum” iz druge polovice šestdesetih. Križana gora lovi folkrockovski sentiment. Pester razvoj dogodkov na albumu, bo vznemirljiv zlasti za zahtevnejše poslušalce.

Zvok je na moč všečen. Topel, živ, organski, analogen. V vsem svojem iskrenem sijaju. Posneto »in one take« in brez slehernega naknadnega kičastega polepševanja. Iskreno in resnicoljubno, kot le malokateri izdelek v letu 2021. V tem oziru deluje celo retro-nostalgično. Odpelje te v vibracijo sedemdesetih. Z lahkoto.

Kvartet zastopa četica izvrstnih glasbenikov, ki so v novi medsebojni navezi našli mnogo radostne uživancije v kreaciji tega izdelka. Škoda da jih je dohitela Covid-19 pandemija in da se bo treba načakati, da lahko ekipo, kje ugledamo na odrih. Ena reč. Vokal. Tu je še rezerva in to bo treba še izpiliti, dodelati na prihodnjih dosežkih, da bo glasbena substanca v prihodnje dosegala še večjo pretočnost in kompaktnost (koherenco). Sicer pa ponuja album »Usoda bikarbona« polnokrvno malho glasbene substance, ki označuje izvajalce opisane v prvem odstavku te recenzije, kar pomeni, da z njim ni prav nobene šale in da gre v vsem za kvaliteten glasbeni dosežek.

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Kako je možno
2. Vodovje
3. Pijača
4. Kovanje
5. Tablature
6. Kaj bo zraslo?
7. Na kavču
8. Križana gora

Zasedba:
Matej Magajne – kitara, vokal
Žiga Kovačič – klaviature
Andrej Klavžar – bas kitara
Gašper Peršl – bobni


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki