Izvajalec: WildKard
Založba: Escape Music
Izid: year
Mami njami! WildKard! Neverjetno! Kaj pa je zdaj spet to za eno rock čudo? Trije člani davno razpadlih AOR rockerjev Kick, ki so razgrajali v osemdesetih. Tipični predstavniki Britanske smeri! “Megalomania” je plošča z materialom, ki je nastal že pred petnajstimi leti, torej v začetku devetdesetih znotraj The Zero Hour Project. Nikdar pa ni bil dokončan in izdan.
Končno se je našel čas, da se stari mački skupine Kick in sicer Nick Workman (vokal), Chris Jones (vokal) in Mikey J. (bas kitara) dobijo skupaj v studiu in pobrišejo debelo plast prahu, ki se je nabral na trakovih skozi dolga leta čakanja na svoje dokončno rojstvo. Tokrat so se odločili, da se poimenujejo WildKard. Na pomoč so poklicali šolana in ubogljiva imena skandinavskega izvora (klaviature, bobni), ki so jih poiskali na Finskem, kjer so stari material posneli znova, ga do podtankosti zbrusili in nadgradili. Poleg tega se med gosti albuma pojavlja ime Steve Newman. Newmanov vpliv se definitvno čuti na končni podobi materiala “Megalomania”, tako da bo ta album gotovo zanimiv tudi za ljubitelje Newman albumov
Kick so prinašali imenitno produkcijo, ki je v osemdesetih po dovršenosti vroče silila v ospredje kakovostne žanrske špice tistega davnega časa! Zakaj do izdaje tega materiala ni prišlo v devetdesetih ve samo zlodej, a lahko da so se njegovi akterji zavedli, da jih je takrat že povozil čas drugih glasbenih trendov ter da so še vsi zadnji vozovi za klasični AOR zvok osemdesetih tako nepovratno odpeljali, od česar so fantje tako ohranili le lep spomin, ki pa na srečo ni zbledel. Niso se motili, če so res tako razmišljali. Reč izdana v devetdesetih bi bila gotovi komercialni samomor.
Na “zrela” leta, ko ti nemara ni več toliko mar za denar (ali pač?) in se strezniš, greš skozi katarzo osebne purifikacije, pustiš droge, alkohol (bog ne daj da bi k temu prištel slučajno “lubice” in rock’n’roll, potem pa si pečen), zavedajoč se koliko odlik nosi tvoja glasba, ki jo nisi uspel izdati, pa to pomeni definitvno nagrado za vse zveste ljubitelje klasičnega AOR zvoka. Komercialni samomor ni vprašljiv, ker ni namen izdaje zaslužek (sicer bi definitivno to bil samomor). Je le zadoščenje, da je stvar, ki si to zasluži, tudi primerno dokumentirana. “Megalomania” je namreč pravi izgubljeni biser, ki je lahko v poduk mladim glasbenikom v iskanju pefrekcije studijskega zvoka in kombiniranja glasbenih aranžmajev.
Produkcija osemdesetih? Je vredno izgubljati besede? Britanska smer? Jasne ločnice med prvo fronto (kitara in klaviature) in ritem linijo (bas, bobni). Visoko melodičen centralno nameščen vokal, avtoritativen v sleherni sekvenci, mojstrsko opremljen z vokalnimi harmonijami, ki nadgrajujejo pridih drame in soustvarjajo visoka vzdušja. Komunikacija med instrumenti, vokalom je izredna v zvočni sliki in tudi “Megalomania” je primer albuma z maksimalno izkoriščeno ter zapolnjeno spektralno sliko zvoka. Pridih melanholije je močan, saj stvaritev prihaja iz glav Britancev. Ne le to. Album valovi skozi ultra dinamiko svežine samih riffov, ki vsi po vrsti gradijo kompaktne prepoznavne skladbe, ki nosijo visoko stopnjo medsebojne raznolikosti. Album je zastopan z bravurozno kombinacijo vroče vnetljivih AOR utripačev Letting Go, Something Strange, otvoritveno Falling Down (!!!), All I Have ter End Of The World, ki so prave AOR himne v katere se bo sleherni simpatizer tega žanra nepovratno in v trenutku zaljubil. Med njimi posebej izstopajo vrhunski 7Days, zaključna Right Here By My Side (s strupeno Leppardovskimi vokalnimi zbori v refrenu) ter Something Strange. Mojstrstvo akterjev albuma “Megalomania” potrjujejo baladno usmerjene, a obdane z vselej konkretno izpostavljenimi rock riff konicami, Whispers In The Dark, Wake Me Up When It’s Over ter When Everything Has Changed, ki ne skrivajo grabežljivega erotičnega objema. Ostati nepocukrano hrepeneč je velik izziv, ki pa ga je Britancem očitno brez težav vedno uspevalo izpolnjevati. Tu doma so vsekakor tudi WildKard! Album, ki ne poklekne na eni sami samcati sekundi, album s kakovostno konsistenco vzdolž celotne dolžine.
WildKard so blizu Kick, z zvokom večjega poudarka klaviatur, torej zvok je vseeno drugačen in ni Kick. In pravzaprav je Kick. Zreli Kick v novem tisočletju, ki nadvse prepričljivo opozarja, da se še skrivajo klasični AOR dragulji, katerih ni uspel zabrisati čas in lahko tudi danes povsem nepričakovano pripotujejo iz preteklosti v sedanjost, kjer še kako uspejo popestriti zatohlo novodobno brezizhodno nedomiselnost hard rocka! Pazite se! AOR še ni rekel zadnje!
Zasedba
Nick Workman – vokal
Chris Jones – kitara
Mikey J. – bas kitara
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Steve Newman – klaviature
Olli Cunningham – klaviature
Jonne Valtonen – klaviature
Jaakko Niitemaa – kitara
Jimbo Mäkeläinen – bobni
Produkcija
Chris Jones & Mikey J
Seznam skladb
1. Falling Down
2. All I Have
3. End Of The World
4. 7 Days
5. Whispers In The Dark
6. Wake Me Up When It’s Over
7. Something Strange
8. When Everything Has Changed
9. Letting Go
10. Right Here By My Side
Trajanje albuma: 43.40
