kdo: Melanholiki
kdaj: sobota, 26. 1. 2013, ob 22:00 uri
kje: Ljubljana, Orto bar
Melanholiki so šestčlanska zasedba, nastala leta 1981, ki še zdaj ne zna nehati, pravijo. Po uspehu svoje popevkarske pesmi Anja (o tebi se mi sanja) leta 1986 so se preusmerili v izbrano starejšo glasbo z vseh vetrov, ki jo prirejajo po svojem okusu. Igrajo marsikaj – od pesmi Elvisa Presleyja in Adriana Celentana do popevk Louja Reeda in Franka Zappe, na repertoarju pa imajo tudi avtorske pesmi. Že dolgo se imajo za klubski bend – nekoč so na Studiu City o njih rekli, da so eden najboljših tovrstnih bendov pri nas. Pri Melanholikih poje in pritiska na klavirske tipke Marko Stabej, kitaro igra Miha Muck, bas Matjaž Zorko, bobne Jaka Vadnjal, klarinet Žiga Arh in saksofon Nejc Bolka. Ne igrajo pa za vsakogar nekaj – njihov basovski boben nikoli ne preseže hitrosti 120 udarcev na minuto in klarinet nikoli ne poseže v alpskozabavne višave.
Novi CD z naslovom Končno!
Čeprav ohranjajo in obnavljajo repertoar priredb, sramežljivo obudijo nekaj svojih klasik iz osemdesetih in počasi izdelujejo nove nevergrine. Spomladi 2007 so jih posneli prvih pet, spomladi 2012 pa še sedem. In tako se je 15. 11. 2012 rodila plošča Končno.
V recenziji na spletni strani RockLine je album prejel najvišjo oceno:
‘To je eklektična mešanica bluesa, swinga, svetovne glasbe, jazza, v vse to pa je seveda vtkan rock, kot tudi melodična dostopnost »mainstreamovskega« dosega, kar dodaja skupini tisto pop fineso, ki je dostopna tudi vrtenju na frekvencah radijskih valov. Poezija Melanholikov je zmes pronicljivega kombiniranja ujetih rim, ki držijo melodijo in kompaktnost skladb in duhovito iskrivega in visoko inteligentnega metaforičnega pleteža, ki poslušalca skozi sporočilnost nenehno zaposluje. Kar se tiče instrumentalne živopisanosti, delujejo Melanholiki občasno kot pravi pravcati Big Band RTV Slovenija v malem (naslovna skladba Končno). Le godala jim manjkajo, a tega nikakor ne gre pogrešati. Vodilna motivska izpoved temelji na harmoničnem prepletu klarineta, saksofona in klaviatur. Čisti kitarski zven akordnih prijemov večinoma fiksira ritem, družno s toplo aktivno bas linijo in sofisticirano rabo bobnov, kot to zahteva rahločutno oblikovana zvočna podoba tega strogo organsko zvenečega albuma, kjer lahko v zvoku slišiš tudi šivalno iglo, ki je padla na tla! »Končno« je album, na katerem ne najdeš niti enega izraznega spodrsljaja! Ne v produkciji zvoka ne v aranžmajih ne v vokalni interpretaciji (ta niha vseskozi prepričljivo v svojem rangu med čutno toplino sofistikacije na eni strani in robato možato odrezavostjo na drugi) ne v sami nastavitvi kompozicij. Ni napake. Vse je optimizirano. Album »Končno« je tisti izdelek, ki mu ne moreš dodati nič in ne moreš odvzeti ničesar. Album popolne artistične briljance. Obenem ne smemo zanemariti dejstva, da je to pravzaprav prvi pravi studijski album skupine in da so skladbe zanj nastajale v zelo dolgem časovnem obdobju, v katerem je zasedba pilila vsak detajl do polnega leska. Upajmo le, da na prihodnjega ne bo treba spet čakati celo vrsto let.’
RockLine recenzijo albuma “Končno” (5/5) si lahko v celoti preberete TUKAJ.
Vse o Melanholikih: http://www.melanholiki.si/
