Metal med vodami 2018

Če je kaj dobrega na koncu poletja potem je to gotovo misel na to, da se z jesenjo začenja klubska koncertna sezona. Ta bo do konca leta še izjemno pestra, saj je že napovedanih malo morje koncertov in tako se je tudi pretekli petek v medvoškem Jedru odvil tradicionalni Metal med vodami, ki je tokrat ogrel s tremi domačimi bendi.

Kot prvi so se z zamudo akademskih petnajst na oder zavihteli veliki upi domačega heavy metala SkyEye, ki z vsakim odigranim koncertom te upe tudi upravičujejo. Že ob prvem komadu se je prostor pod odrom zgostil, bend je v relativno kratkem času na svojo stran pridobil vnete podpornike, ki so tudi tokrat fante vročično spodbujali. SkyEye so v zadnjih nekaj mesecih pridno nabirali koncertno kilometrino in to se dobro pozna, saj je uigranost benda na mnogo višjem nivoju, kar se sliši predvsem na ravni kitarske naveze Stalowsky/Kavčnik, kjer do manjših napakic skorajda ne prihaja več, Kavčnik pa je poskrbel za niz osupljivih in mojstrsko odigranih »adriansmithovskih« solaž. SkyEye so tokrat predstavili dva čisto sveža komada in lepo je bilo slišati, da predstavljata znaten odklon od včasih nekoliko (pre)očitnih vplivov Iron Maiden. Poleg odlične inštrumentalne izvedbe je pozornost znova ukradel vražji frontmen, še bolj peklenskega vokala Jan, ki je tudi v priredi Maiden klasike Flight of Icarus dokazal, da Dickinsona poje za šalo. SkyEye so se od medvoške publike poslovili s himnično In the Name of Sky Eye in povabili na izid studijskega prvenca Digital God, ki ga bodo 9.11.2018 obeležili v Orto baru.

V primerjavi s predhodniki, pa tudi nasledniki, so Eruption po stažu pravi veterani, saj bodo naslednje leto obeležili že debelih petnajst let delovanja, a je bil to zanje kljub temu šele čisto prvi nastop v Jedru. Čeprav iz originalne postave v vrstah Eruption ostaja le vokalist Buco, bend deluje kot eno in so na odru brez dvoma nekaj najboljšega kar ima za ponuditi slovenska metal scena. To so punca in fantje dokazali tudi tokrat, saj so Medvode za šalo zavrteli v toksični valček nekoliko kompleksnejše naravnanega thrash metala, na odru pa so bili zavoljo prvega nastopa v Medvodah, očitno še bolj »napaljeni« pokazati zakaj so ta trenutek (ki roko na srce traja že nekaj let) najbrž kronski dragulj domačega thrasha. Med viharjem, ki so ga predstavljali predvsem v zavest publike že precej dobro zasidrani rušilci z aktualnega Cloaks of Oblivion se je pod odrom vnel tudi mosh pit, kar je bend le še bolj spodbodlo, da so pripravili enega svojih boljših nastopov v zadnjem času.

Po precej dolgotrajnih pripravah odra so nanj stopili še nosilci večera, Cowboys From Hell, ki ga sestavljajo prekaljeni mački vokalist Igor Zonta (ex-Revolver), basist Edi »Ejaq« Udovič (ex-Almost Rage), kitarista Miha »Buco« Oman (ex-Lady’s First, Mit) in Vasilij Sušanj (Su-Shine) ter bobnar Marko »Soki« Soršak (Elvis Jackson). Zasedba si je ime nadela po kultnem komadu in albumu legendarne Pantere, a je v preigravanju priredb precej širša, saj njihov repertoar predstavlja še marsikaj drugega. Kar pa je bilo tokrat prej nekoliko moteče kot ne, še toliko bolj je bilo to očitno po odličnih nastopih SkyEye in Eruption, ki svojo zgodbo gradita na močnem avtorskem materialu. Cowboys From Hell pa so na drugi strani ponudili precej shizofreno zmes odigranih priredb, ki se je gibala vse od Davida Bowieja, pa preko Pantere, Metallice, Machine Head in Slipknot, vse do Alice in Chains. Odigranemu sicer ne gre ničesar očitati, saj fantje svoje inštrumente obvladajo, prepričale so predvsem verno odigrane solaže izpod Sušanjovih prstov ter kameleonska vokalna predstava Zonte, a žal je tokrat naslanjanje na varno igranje priredb izpadlo rahlo ceneno.