Kraj: Roxly Bar / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 11.11.2008
Število obiskovalcev: 70
Cena karte: 0,00€
Mit so sveža skupina, ki se je pojavila v Slovenskem prostoru! Doma iz Dola pri Ljubljani. Stvarnika skupine in njena idejna pobudnika ter glavna tvorca glasbe sta Uroš Petrovski (vokal) in Matevž Pavčnik (kitara). Vse kar sta potrebovala za efektivni zagon in realizacijo idej, so bile izkušnje in prekaljenost, kar sta našla v rekrutaciji kar dveh tretjin skupine Lady’s First. Dela skupine Lady’s First, ki je očitno naravnan bolj na “party time” in jim udejstvovanje v silno drugačnih Mit, tako prinaša dodatni sprostitveni ventil. Postavo Mit tako zapolnjujejo še Lady’s First pobje Miha Oman (kitara), Aaron Cernatič (bas kitara) in Miha Plesničar (bobni) možje, ki se med seboj odlično poznajo tako, da je to bila velika prednost pri hitrem napredku Mit, ki je pospešila realizacijo glasbenih idej v skladbe, kot tudi omogočila hitrejšo doseganje uigranosti (na vajah). Del skupine, ki prihaja iz Lady’s First je prinesel z dobro “ufuranostjo” v sceno kar se poznanstev tiče, tudi možnost hitrega dogovarjanja za organizacijo špilov, torej je prinesel k Mit tisti potrebni menedžerski pol. Fantje so torej zelo hitro našli učinkovito formulo, ki je osmislila Mit in postali nared, da pričnejo predstavljati svojo glasbo na odrih!
Tako jih je na njihovih promocijskih koncertih pot zanesla tudi v Ljubljanski Roxly bar, kjer so razdelili svoj nastop v dva dela po 45 minut z vmesno pavzo. Pred pričetkom koncerta so možje namenili nekaj časa za promocijo svojega prvega videospota za skladbo Neskončen dan, no svojo pravo radovednost, pa sva s prvo kitaro skupine Stone Orange Tomom, pričela tešiti nekje okrog enajste ure, ko so fantje le pognali svojo mašinerijo v galop. V svojih sedem komadov so pomešali priredbe tujih izvajalcev na način kot to počnejo (zanimivo) tudi Lady’s First. Tudi 2×45 minut z vmesno 15. minutno pavzo, je preverjena in zelo dobra ideja, ki je morala priti iz glav članov Lady’s First.
S prvim taktom je bilo jasno, da gradijo Mit svojo pojavo okrog jasno profiliranega, prepričljivega, karizmatičnega in silno zanimivega vokala Uroša Petrovskega. Ta je prinesel v izraz skupine nižje intoniran vokal, ki premore s svojo izdelanostjo izredno moč in eksplozivnost, kot tudi barvito artikulacijo in s tem, uspešno nizanje različnih razpoloženj med samo izvedbo materiala. Možakar dostikrat namerno jemlje tone disonance, ki jih vpleta v svoje petje, kar izhaja iz stare “Bowie” šole, čeprav Uroš nima veze z omenjenim pionirjem. Tako skladbam pripenja atribute melanholije, prikritega hrepenenja, brezupa in uporniške jeze, saj je sposoben iz vokala spraviti pravo “črno” barvno globino.
Obe kitari sproščata hrupni zmetalizirani riffing, ki gradi masivni zvočni zid ozadja, z namerno razmazanim, rahlo hreščečim končnim zvočnim učinkom, v katerega se nižje intonirano petje odlično prilega. K temu dodaš uigrano in preverjeno navezo Aaron-Flešo ritem linije in vsa reč mora funkcionirati. Riffi so poenostavljeni, solaže večinoma preproste, minimalizirane in zares dodane v ščepcih, kar je glede na željo po izpostavljanju zvočne riffovske masive, kot tudi seveda Uroševega vokala na moč dobrodošlo. Solaž bolje da sploh ni, kot da bi bile slučajno bolj kompleksno zasnovane. Torej, temu lahko rečemo, da fantje ustvarjajo nekakšno alternativno metalsko vejo, ki deluje že v samem štartu prepoznavno, svojsko ter privlačno in v kateri je moč razbrati, kot blago kopreno, ki prekriva vse skupaj tisto tipično slovensko melanholično vibracijo. Tak unikatni slovenski predznak npr. z lahkoto prepoznaš pri skupini kot je npr. Siddharta. Mit, ki pa je zgodba iz povsem drugega testa, pa to vibracijo dosega pač po svojem receptu. Nemara bi formulacija slovenski HIM za prvo orientacijo zadoščala, čeprav nikakor ni zadostna.
Koncert so odprli s svojo skladbo Pošasti, preprosto, udarno in na “groove-u”. Izredno je godila samozavestna igra Uroša, ki je takoj pokazal, da gre za talentiranega pevca, ki s svojo karizmatično pojavo prevzema v skupini absolutni primat. Omenili smo priredbe, ki pa so se jih fantje lotili povsem po svoje, kar je edino pravilno. Navadno so nasprotja na moč privlačna, fantom je to znano in tako so pop skladbico Wicked Game Chrisa Isaaka preoblekli po svoje v metalsko jekleno očrnjeno podobo. No,če jih v tem ne bi prehiteli HIM, bi fantom lahko le čestital. Izredno posrečeno je v rokah Mit izpadla Depeche Mode klasika Enjoy The Silence, ki je spravila v pogon zlasti ženski del publike v Roxlyju. Prvi del so možje zaključili s skladbo Neskončen dan, ki jo v bližnji prihodnosti kanijo izdati kot “single”.
Ljubezni do HIM niso skrivali niti po premoru, ko so drugi del svojega nastopa pričeli z priredbo Right Here In My Arms, kjer je Urošev vokal enkrat več zažigal, prav tako so možje silno posrečeno ubrali Rebel Yell Billyja Idola, pa čeprav je bila kitarska solaža v njem to pot povsem odvečna, tako drugačna je podoba glasbenega izraza Mit, glede na Idolov izvirnik. Nekoliko manj zanimivo je delovala U2jevska Where The Streets Have No Names, s Pat Cemetery (Ramones) pa so možje znova zabili glavico na žebljico. Avtorski material deluje izvirno in za slovenski prostor posebno. Alternativna naravnanost je enostavna in hitro dostopna, karizma in šarm vokala, pa zna fantom z nekaj sreče in prave podpore v prihodnosti odpreti tudi vrata na radijske valove in glasbene lestvice.
Možje so na koncu še enkrat izvedli Enjoy The Silence (Depeche Mode) in zaključili koncert s skladbo Neskončen dan, kateri posvečajo posebno medijsko pozornost (videospot, izdaja singlea). Zvok med koncertom Mit je bil za majhni klubski prostor silno posrečen.
Večera nikakor še ni bilo konec, pač pa smo vsak prijeli za svojo kriglo piva in rajali dalje, dokler se je rajati pač dalo. Mit so srečno splovili in s svojim prihodom več kot obogatili slovensko glasbeno prizorišče. Upajmo, da bodo pogum, kreativni zagon in ostali napori skupine, obrodile sadove in jim omogočili konkretni medijski preboj. Po doživetem v Roxlyju gre na Mit v prihodnosti kar se da resno računati.
Setlista
1. Pošasti
2. Enjoy The Silence
3. Maršal
4. Wicked Game
5. Črni dež
6. Word Up
7. Neskončen dan
—premor 15. min—
8. Right Here In My Arms
9. Mit
10. Rebel Yell
11. Where The Streets Have No Name
12. Odisej
13. Pat Cemetery
14. Imolo Vesperi
—dodatek—
15. Enjoy The Silence
16. Neskončen dan
Galerija slik
