Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Jadis
Založba: Giant Electric Pea
Izid: year
Trajanje: 46:53
Ocena: 4/5
Angleži Jadis so bili med vodilnimi predstavniki melodične struje drugega vala britanskega progresivnega rocka. Skupina, ki si je nadela ime po hudobni ledeni čarovnici iz zgodb o Narnii izpod peresa britanskega pisatelja C.S. Lewisa, je nastala leta 1982, kar pomeni, da so zamudili prvi vlak neoproga na katerem so se nahajale dandanes bolj znane skupine kot so Marillion, IQ, Pendragon, Pallas in Twelfth Night. Leta 1990 so posneli LP »Jadis«, ki je bil v resnici zgolj zbirka demotov in je dandanes velika rariteta. Na njem je za produkcijo poskrbel Marillion kitarist Steve Rothery, sicer prijatelj članov banda.
Ta obskurni, vendar zanimivi dosežek, ki do danes še ni izšel na CD-ju pa je bil v bistvu priprava za njihov ‘pravi’ studijski prvenec z naslovom »More Than Meets The Eye«. Slednji je izšel leta 1992, ko se je v bandu že nahajal IQ klaviaturist Martin Orford, ki jim je v ‘prostem času’ pomagal s svojimi klaviaturskimi mojstrovinami. Gostujoči basist John Jowitt, ki je kasneje postal redni član banda, je bil tako, kot Orford, istočasno član skupine IQ, vendar je prav tako našel dovolj časa, da je priskočil na pomoč svojim neoprog vrstnikom. Jadis so ob močnem poudarku na melodičnih aranžmajih vedno gojili kitarsko usmerjeni pristop k prog rocku, medtem ko so bile sintetizatorske teksture v ozadju uporabljane predvsem za to, da poglobijo ambient.
V primerjavi z nekaterimi precej bolj kompleksnimi neo-prog rock skupinami so bili Jadis na trenutke že skorajda melodični rockerji s sofisticiranim smislom za izgradnjo hipnotičnih klaviaturskih aranžmajev, saj se lahko njihove kompozicije brez problema posluša med vožnjo z avtom ali ob najrazličnejših priložnostih, ne da bi ob tem morebiti tvegali, da med predvajanjem glasbe pobegne polovica gostov ali vas sredi ceste zapusti partner(ica) na sovoznikovem sedežu. Kitarist, pevec in neformalni šef banda, Gary Chandler, je vselej gojil melodični pristop k petju, ki praktično ni imel nobenih povezav z drugimi neoprog pevci (nobenih vokalnih vplivov Petra Gabriela, Phila Collinsa ali Petra Hammilla), kar je bilo za Jadis dobro, saj so se tudi po tej plati pomembno razlikovali od svojih vrstnikov. Zanimivo je tudi, da od vseh legendarnih progrockovskih skupin Jadis poleg Genesis še najbolj spominjajo na Camel, kar je posledica Chandlerjevega kitarskega sloga, ki občasno spominja tako na Stevea Hacketta kot Andya Latimerja.
Navkljub vsej tej ‘sveti preproščini’, kjer so bile daljše inštrumentalne sekcije in kompleksne improvizacije pravcata redkost, pa so bili Jadis sposobni številnih zanimivih aranžerskih in skladateljskih presenečenj, kar je dokazoval že »More Than Meets The Eye«, ki je še dandanes eden njihovih najbolj čislanih albumov. »Jadis/Sleepwalk«, recimo temu dvodelna suita, predstavlja ultramelodično otvoritev s sofisticiranimi sintetizatorskimi plastmi, medtem ko Chandler že kmalu demonstrira svoje razvejane in vselej melodične kitarske variacije. Kvalitetna produkcija še posebej koristi njegovemu vokalu, ki je pomemben porok izgradnje melanholičnega ambientalnega ravnovesja. Njegove kitarske vragolije so v produkciji ves čas v ‘prvem planu’, medtem ko je Orford, ki je bil med igranjem za IQ pravi mojster raznovrstnosti in inprovizatorike, zadolžen predvsem za dinamično vzdrževanje subtilnih sintetizatorskih zaves.
»Hiding in The Corner« je neo-prog poslastica z zavidljivo stopnjo melodične senzibilnosti, kjer naveza med Chandlerjevimi kitarskimi pasažami in Orfordovimi sintetizatorskimi teksturami poskrbi za nekaj zelo lepih harmonij. Chandler pa je vedno znova dokazoval, da je že tedaj sodil med najboljše pevce v neo-progu, pri čemer je užival kvalitetno podporo Orfordovih spremljevalnih vokalov. Edina resna pomanjkljivost teh briljantnih aranžerjev in virtuozov z izjemnim posluhom za melodičnost je to, da so si skladbe na »More Than Meets The Eye« po ambientu in ritmičnemu utripu precej podobne med seboj; vse izmed njih ponujajo izobilje poslušalskih užitkov, vendar obenem nobena izmed njih posebej ne izstopa.
»G. 13« vsebuje fantastične kitarske harmonije, ki precej spominjajo na ustaljeno prakso nekaterih Chandlerjevih kitarskih vzornikov, predvsem gospodov Hacketta in Latimerja. V ozadju se na račun simfoničnih okraskov in dinamične ritem linije zgodi ravno prav časovnih preobratov, da ta ambientalno hitro nalezljiva skladba z epskim nosilnim motivom slučajno ne zapade v pretirano formalistični in sentimentalni melodičnorockovski okvir. Orfordove ploveče sintetizatorske zavese zaznamujejo tudi čudoviti »Wonderful World«, kjer Jadis na navidezno peresno lahkoten način izgradijo zares veličastno atmosfero. Chandler tu demonstrira pohvalno pevsko in kitarsko variabilnost, medtem ko bobnar Stephen Christey poskrbi za nekaj eksplozivnih prehodov.
Naslovna stvaritev se odpre z Orfordovimi pastoralnimi aranžmaji na flavti, kar nekoliko spominja na zgodnje Camel in Gabriel era Genesis, medtem ko band počasi izgrajuje pozitivno in dvigujočo atmosfero. Chandler vnovič dokaže, da je bil njegov vokalni pristop kot tudi sama barva glasu ustrezna tako za prog rock kot AOR/melodični rock. Orford dokaže, da tudi njegov flavtistični talent ni bil zanemarljiv, medtem ko hipnotične vokalne harmonije ob podpori plovečih sintetizatorskih zaves še poglobijo vsesplošno eterično vzdušje. »The Beginning And The End« se odpre s ‘svetlim’, izrazito optimističnim aranžmajem, nakar Chandler razvije emocionalno kitarsko solažo s pomočjo katere, ob podpori subtilnih sintetizatorskih zaves, že na začetku izgradi epski ambient. Odlični kitarist in pevec briljira tudi s svojo ganljivo pevsko predstavo, medtem ko Orford naposled razvije dramatično sintetizatorsko improvizacijo na ravni nekaterih najboljših IQ podvigov.
Album se zaključi z epsko inštrumentalno poslastico »Holding Your Breath«, kjer se kitarsko-sintetizatorske harmonije na imeniten način prepletajo med seboj. Chandler s pomočjo naostrenih, vendar izrazito melodičnih kitarskih pasaž, medtem ko ga podpira sofisticirano simfonično zaledje, vnovič poskrbi za razvoj dramatičnega vzdušja, ki prevladuje skozi celoten ep. Najbolj kompleksno delo na albumu se ponaša s številnimi ambientalno globokimi inštrumentalnimi sekcijami, sredi katerih se zgodijo marsikateri zanimivi časovni preobrati in krajši improvizacijski vložki. Chandler pa za veliki finale z ‘jokajočo’ solažo na slide kitari ‘za vsak slučaj’ še enkrat potrdi, da je bil že takrat eden največjih neo-prog mojstrov svojega inštrumenta.
Za zbiratelje je gotovo posebno zanimiva posebna, ponovna izdaja »More Than Meets The Eye« iz leta 2005, saj poleg na novo odigranih skladb vsebuje dodaten disk bonus dobrot. Na slednjem se nahajajo na novo odigrane skladbe s prej omenjenega »Jadis« LP-ja ter še nekaj raritet, ki so bile originalno zasnovane v osemdesetih. Pravi Jadis privrženec in zbiratelj ima seveda v svoji zbirki obe verziji »More Than Meets The Eye«.
Ambicioznost Garya Chandlerja ter njegovih tehnično in aranžersko odlično podkovanih Jadis tovarišev že ob njihovih začetkih ni poznala meja. »More Than Meets The Eye« je bil eden izmed najboljših dosežkov v zgodovini tega banda. Obenem je bil eden najboljših prvencev v povesti neo-prog rocka, kateremu je moč očitati edino to, da so vse skladbe na albumu v sorodnem, pozitivističnem ambientalnem ‘ključu’. Lahko bi se reklo, da so Jadis s svojim lahkotnejšim pristopom pri gradnji ambientalnih nians predstavljali nekakšno previdno ravnovesje med dramatično (Fish era Marillion), veselo (klasični Pendragon) in mračno (IQ) neo-prog strujo.
Zasedba
Gary Chandler – kitara, vokal
Martin Orford – klaviature, spremljevalni vokal, flavta
Stephen Christey – bobni
GOSTUJOČI ČLAN:
John Jowitt – bas kitara
Produkcija
Martin Orford in Rob Aubrey
Seznam skladb
1. Sleepwalk (7:45)
2. Hiding in the Corner (4:18)
3. G.13 (5:43)
4. Wonderful World (8:19)
5. More Than Meets the Eye (4:52)
6. The Beginning and the End (6:12)
7. Holding Your Breath (9:44)
