Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Coldplay
Založba: Parlophone Records
Izid: year
Trajanje: 44:12
Ocena: 3.5/5
Kaj bi človek lahko sploh še povedal, ko izdajo Coldplay novi studijski album? Možje, ki so dosegli v glasbenem poslu pravzaprav vse, ne potrebujejo posebej dlakocepsko umerjene, daljno obsežne uvodne besede, ob kateri bi se zamajali magnetni poli planeta Zemlje, mar ne? Lep uvodni sklep je tak, da so Coldplay z “Mylo Xyloto” spravili na trg drugačen album, ob tem hkrati pa v vsem tipičen – pravi Coldplay album.
Nikakor ne pretenzciozen v iskanju meja “ustvarjalnega” jaza, kot je to spoznanje ponudil z bombastiko občutneje naphani “Viva La Vida” (2009). Coldplay so pristopili bolj bazično. Podaljšano sodelovanje z glasbenim tutorjem Brianom Enom, pa jim z “Mylo Xyloto” do tega dne prinaša v njihovo diskografsko zbirko zvočno najbolj prefinjeno obrušen album.
Codplay so pač tisti fantje alternativnega rocka, ki jim je uspelo ponuditi svoje glasbeno telo s pojavo vred tako, da so prepričali japije in naklestili milijone zelencev. Dejansko se jim v življenju ne dogaja nič strašljivega. Strgani niso, sestradani in prezebli tudi ne. To esenco vzdržuje še naprej tudi album “Mylo Xyloto”. Je namreč konceptualiziran. Na njem se vije ljubezenska zgodba s srečnim koncem. Pronicljivo, ne? Iskati Einsteina v Coldplay je seveda utopično dejanje.
Minimalizem, kratkih, jedrnatih sproščenih gibov nizanja zvočne krajine, je jezik Coldplay glasbe. Ostaja dominanten tudi tokrat. To fantje znajo in tu so najmočnejši. V večini skladb, ki so zabeljene z rabo durov , prekriva oblikovanost njihovih vodilnih melodij, tipično ledeni objem vzdušja, po katerem so “Coldplay”, kot igralci “hladne igre”, vsekakor strogo prepoznavni.
Bazični melos, ki ga gradi kvartet, je precizno in skrbno oblečen v sodobna dognanja velikih studijskih mojstrov veščine oblikovanja zvoka. Skozi efekt speljani vodilni vokal, ki deluje sur-realistično, zvok kitare, odmerjene na vsega nekaj tonov, a skozi poudarjene učinke zvočnih kontrastov spektralno razpršeni v spretno kreacijo posebne fuzije elektronike in rocka. Ne le v refrenskem crescendu, pač pa zlasti v mirnih skladbah, kjer zgošča zvok spremljave tudi raba akustične kitare, prihaja do izraza nizanje “zvočnih krajin” guruja Briana Ena, ki se je več, kot očitno polno spoprijateljil s kvartetom. Izstopajoča kompozicija v tem oziru na albumu je ravno skladba, kjer se Coldplay najbolj približajo popu. Ne zato ker prispeva gostujoči duet poželjiva “pop lizika” Rihanna, pač pa preprosto zaradi aranžmaja, kjer so kitare ob Enovi zvočni manipulaciji prekrite do mere, ko delujejo le še kot dodatna začimba zvoka in ne vodilni instrument spremljave. Princess Of China je primer skladbe, ki bi lahko brez težav našel prostor tudi na bodočem studijskem albumu Rihanne.
Mirna Us Against The World, ki je prestala manj zvočne manipulacije (“nadgradnje”) v studiu, pa razkrije luknjo vokalne interpretacije Chrisa Martina. Preprosto. Najnižje lege na trenutke kar “posrkajo” njegov vokal. V uvodu zaključne Up With The Birds, pa Martin v nižjih legah komaj še ohranja kredbilnost. Pač. Nikdar ni slovel, kot dober pevec, zato njegov vokal funkcionira najbolje, ko je speljan skozi efekte, ali ko je obdan s harmoniziranjem programskih zvočniih zank, kot tudi ob harmoniziranju s spremljevalnimi vokali.
Ker so Coldplay “mehki” rockerji, ki izzivajo po komercialnih dosežkih največje izvozne MTV pop artikle (eden takšnih je bil omenjen v enem gornjih odstavkov), je logično, da poti za njih nazaj ni. Zato je treba misliti na vse podrobnosti! “Mylo Xyloto” namreč potrjuje, da ne glede na nove ideje, nove skladbe kvarteta, glavnino možganov prispevajo h končnemu produktu “legionarji”, ki jih Coldplay lahko preprosto kupijo. S tem vred pa dokupijo lastnim “možganom” dodatnih nekaj vijug, ki dajo v končni podobi rezultata pravo vrednost skupini in njenemu bazičnemu talentu.
“Mylo Xyloto” je lep in zelo kvaliteten album, ki bo zadostil okusu prav vsem. V prvi vrsti je zaprl kljun požrešni glasbeni industriji, ki je dobila tako kvaliteten alternativno rokcerski izdelek, nabit s hiti. Le ti nosijo v svoji preprosti iztočni šabloni kompozicije, ki v prvi vrsti išče melodično nizek vzdražni prag podkožne zapeljivosti do poslušalca, garant, s katerim bodo Coldplay še naprej na debelo polnili arene in stadione širom sveta. Polni zvočno aranžerski podkovanosti skladbam Hurts Like Heaven, Paradise, Charlie Brown, Every Teardrop Is A Waterfall, Princess Of China ali Don’t Let It Break Your Heart, ne gre v ničemer oporekati. Res, da se drži vsega kar prinaša “Mylo Xyloto” znova koprena vplivov vzornih skupin od U2 (največkrat znova kitarski motivi, kot tudi mestoma vokal), R.E.M. (“jangle” triki), pa elektronsko vesoljska sanjavost Radiohead in/ali Muse, pa ti vplivi obenem prinašajo le hvaležno začimbo v talilni lonec idej. V primeru Coldplay je to že od nekdaj pravilo.
Torej Coldplay ohrnajajo videz nedolžnih kokeršpanjelčkov, ki le milo in s krvavečim srcem pogledujejo za svojo kocko sladkorja, nikdar ne zalajajo, kaj šele ugriznejo. In to je glavni adut, kupovanja množic. Svojo “cimetovo dišavnost” so fantje torej modro ohranili, poslali na tržišče izdelek, ki je prestal največ detajlnega zvočnega česanja, kar po drugi plati, prinaša občutek zorenja zasedbe. Album hitov, album visoke poslušljivosti, album nivoja izrazne kvalitete, ki ji ne gre oporekati in ne nazadnje album, ki bo učinkovito zadržal Coldplay na prvem mestu (komercialno) najbolj uspešne rock skupine novega časa.
Zasedba
Chris Martin – vokal, kitara, klaviature
Jonny Buckland – kitara
Guy Berryman – bas kitara
Will Champion – bobni
Produkcija
Mark Dravs, Daniel Green & Rick Simpson
Seznam skladb
1. Mylo Xyloto (0:42)
2. Hurts Like Heaven (4:02)
3. Paradise (4:38)
4. Charlie Brown (4:45)
5. Us Against the World (4:00)
6. M.M.I.X. (0:48)
7. Every Teardrop Is a Waterfall (4:01)
8. Major Minus (3:30)
9. U.F.O. (2:18)
10. Princess of China (3:58)
11. Up in Flames (3:13)
12. A Hopeful Transmission (0:33)
13. Don’t Let It Break Your Heart (3:54)
14. Up with the Birds (3:46)
GOSTUJOČi GLASBENIKI
Rihanna – vokal na skladbi št. 10
